Kazen za vojaka Manninga bo znana jutri

Sodnica bo svojo odločitev sporočila ob deseti uri po lokalnem času oziroma ob 16. uri po srednjeevropskem času.

Objavljeno
20. avgust 2013 23.04
US-COURT-WIKILEAKS-MANNING
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

Washington − Polkovnica Denise Lind, predsedujoča sodnica na vojaškem sodišču v ameriškem oporišču Fort Meade pri Washingtonu, je napovedala, da bo vojaku Bradleyju Manningu, ki ga je sodišče konec julija zaradi predaje zaupnih dokumentov ameriških oblasti žvižgaški organizaciji WikiLeaks spoznalo krivega v 20 od skupno 22 točk obtožnice, kazen izrekla jutri.

Sodnica je po poročanju tiskovne agencije AFP današnjo obravnavo na jutrišnji dan prestavila po zgolj petih minutah. Povedala je, da bo svojo odločitev sporočila ob deseti uri po lokalnem času oziroma ob 16. uri po srednjeevropskem času.

Tožilstvo je sicer za vojaka Manninga včeraj zahtevalo 60-letno zaporno kazen, obramba pa je sodišče pozvala k prizanesljivosti. Sodnica je sicer že pred lasom napovedala, da bo v izrečeno zaporno kazen štela tudi 1293 dni, ki jih je Mannig že preživel za zapahi.

Manning: izdajalec ali idealist?

Sodišče je Manninga konec julija spoznalo krivega v 20 od skupno 22 točk obtožnice, med drugim za vohunjenje, tatvino in računalniško prevaro, ne pa tudi v najhujši točki obtožnice − nudenju pomoči sovražniku, za kar je zagrožena dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Kljub temu Manningu grozi do 136 let zapora.

Petindvajsetletni vojak je sicer priznal, da je leta 2010 WikiLeaksu posredoval več kot 470.000 dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu, 250.000 diplomatskih dokumentov ameriškega State Departmenta ter več posnetkov z bojišč. Kot je pojasnil, je hotel s svojo potezo razkriti vojne zločine in razkrinkati ameriško diplomacijo.

Tožilstvo je Manninga med približno dva meseca trajajočim sojenjem označilo za anarhističnega hekerja in izdajalca, ki je razkril zaupne informacije, za katere je obljubljal, da jih bo varoval. Trdijo, da se je zaradi njegovih dejanj do zaupnih dokumentov dokopal tudi pokojni voditelj teroristične organizacije Al Kaide Osama bin Laden, česar se je Manning menda dobro zavedal.

Obramba pa je vojaka v sklepnih besedah prejšnji predstavila kot naivnega žvižgača, ki ni nikoli predvideval, da bodo razkriti dokumenti pristali v rokah sovražnika. Poleg tega Manning trdi, da je WikiLeaksu posredoval zgolj material, ki ne bi škodil vojakom ali ameriški nacionalni varnosti.