»Kdo bo to plačal?« sprašuje nekdanji kancler Schröder

Berlin – Nekdanji nemški socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, ki je s svojo Agendo 2010 pomagal vrniti nemško gospodarsko moč, odločno nasprotuje pokojninskim spremembam, ki jih je sprejela konservativno-socialdemokratska vlada Angele Merkel.

Krščanski demokrati kanclerke Merklove so v predvolilni kampanji zahtevali višje pokojnine za matere, ki so otroke rodile pred letom 1992, socialdemokrati pa so se v državi, v kateri se zaradi hitrega staranja prebivalstva doba upokojevanja postopno bliža 67. letu starosti, zavzeli za zgodnejše upokojevanje vseh, ki so v pokojninsko blagajno plačevali 45 let. Sešteto to do leta 2030 pomeni 160 milijard evrov in oče reform, ki sp pred desetletjem nemškega »evropskega bolnika« pomagale vrniti na pot okrevanja in na položaj najmočnejše evropske gospodarske velesile, v svoji novi knjigi Jasne besede (Klare Worte) temu odločno nasprotuje.

»To je absolutno napačen signal, še posebej z ozirom na naše evropske partnerje, od katerih prav mi upravičeno zahtevamo strukturne reforme,« upokojevanje pri triinšestdesetih letih za tiste, ki so dopolnili 45 let delovne dobe, v knjigi, katere izvlečke objavlja časopis Bild, zavrača Gerhard Schröder. »Razumem, katerim družbenim skupinam želijo pomagati, a to ne reši osrednjega problema: kako bo to plačano?« Državnika iz Spodnje Saške čudi, zakaj ob tem ne protestirajo ženske, saj je jasno, da bodo nove pravice izkoristili predvsem dobro izučeni moški s solidnimi zaslužki.

Pokojninske spremembe vse bolj skrbijo tudi nemške gospodarstvenike, saj v državi že zdaj primanjkuje kvalificirane delovne sile in nekaterim že misel, da bodo zdaj izgubili še svoje najbolj izkušene delavce, prinaša glavobole. Drugi pa se veselijo, da se bodo zdaj lažje znebili nekaterih zaposlenih, pa čeprav si po nedavni raziskavi Zveznega instituta za demografsko raziskovanje kar polovica starejših od 55 let želi delati naprej, med njimi tudi 45 odstotkov delavcev. »Morali bi vsaj razlikovati med njimi,« predlaga Schröder. »Kdor vse življenje – 40, 45 let – dela na gradbiščih, je prej utrujen kot tisti, ki sedi v odvetniški pisarni ali v državnem uradu.« Sam celo verjame, da bo v prihodnosti delalo vse več starejših, zato, ker si tako želijo mnogi in ker jih družba potrebuje. »Če hoče kvalificirani mojster delati po 65. ali 67. letu, zakaj vendar ne?« Nekdanji kancler dobro ve, da so mnogi v njegovi lastni socialdemokratski stranki nasprotovali Agendi 2010, med njimi tudi sedanja ministrica za delo in socialo Andrea Nahles, ki je pripravila spremembe pokojninskega zavarovanja.

Krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel pa meni, da so pokojninske spremembe le »znamenje človeškosti«, že med dogovarjanjem o postopnem višanju pokojninske dobe do 67. leta so se pogovarjali o tistih, ki petinštirideset let delovne dobe dosežejo veliko prej in zdaj je po njenem prepričanju čas, da to upoštevajo. »Človeškost vsake družbe se kaže v odnosu do šibkejših, starih in bolnih.« Njena vlada računa, da bo dobro založena pokojninska blagajna zmogla devet do enajst milijard, kolikor jih bo na leto stala nova zakonodaja. Kanclerko bolj skrbi prehod na obnovljive vire energije, ki ga je v sredinem parlamentarnem nastopu imenovala herkulska naloga brez primerjave v primerljivih državah. Nemčija z obnovljivimi viri pridobi že skoraj četrtino svoje električne energije in je namerava do leta 2050 osemdeset odstotkov, zaradi državnih subvencij pa je cena te zdaj druga najvišja v Evropi.

»Socialno tržno gospodarstvo je naš kompas,« je v bundestagu poudarila kanclerka Merklova, kritiki pa jo obtožujejo, da je pobudo prepustila socialdemokratski polovici vlade, ki pa ne deluje v duhu kanclerja Schröderja. Medtem ko eni že govorijo o vladi socialdemokratskega prvaka Sigmarja Gabriela, drugi Merklovo obtožujejo, da se je pustila potisniti proti levi. »V koaliciji bi lahko bolj poudarila osrednje teme unije, a besedni dvoboji niso njena stvar, odkriti spopadi so ji tuji,« komentira časopis Handelsblatt. »V kanclerkinem otroškem živalskem vrtu je izbirni način uspešnega vladanja konsenz.«

Angela Merkel je v parlamentarnem nastopu govorila tudi o nujnosti reguliranja finančnih trgov, da se ne bi več ponovila kriza iz 2008/2009, pa bi potrebovali tudi davek na finančne transakcije. Poudarila je tudi vlogo svoje države pri premagovanju evrske dolžniške krize. Krščanskodemokratska voditeljica Nemčije je pozdravila tudi popuščanje ukrajinske vlade opoziciji in pozvala k mirni rešitvi konflikta ter nujnim političnim reformam, saj so Ukrajinci dokazali, da se ne pustijo oddaljiti od Evrope. Angela Merkel je ob aferi zaradi vseprisotnega prisluškovanja ameriške vojaške obveščevalne službe tudi opozorila, da postopki, pri katerih cilji opravičujejo sredstva in pri katerih je vse, kar je tehnično mogoče, tudi uporabljeno, rojevajo nezaupanje. Na koncu ni več, ampak manj varnosti, je dejala kanclerka, ki pa zavrača maščevalne korake kot umik iz pogajanj o transatlantskem območju svobodne trgovine. V petek se bo Merklova pred münchensko varnostno konferenco sestala z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem.