Tiskane izdaje
Washington − Ameriški državni sekretar John Kerry je po današnjem srečanju palestinskih in izraelskih predstavnikov v Belih hiši sporočil, da nameravajo končen mirovni dogovor doseči in podpisati v prihodnjih devetih mesecih. Izraelski in palestinski predstavniki so se danes dogovorili, da se bodo ponovno sestali v roku dveh tednov.
Sprti strani bosta v prihodnjih devetih mesecih po trditvah Kerryja poskušali doseči dogovor o vseh odprtih vprašanjih, tudi vprašanju razmejitve držav, palestinskih beguncev in usodi Jeruzalema. »Na pogajalski mizi bodo z enim samim ciljem: končati konflikt in zaključiti prisvajanje,« je še dejal.
Ameriški državni sekretar John Kerry si je pol leta prizadeval, da bi se pogajanja znova začela. Mudi se predvsem Američanom in Izraelu, kajti čas dela za Palestince, piše STA. Več palestinskih ozemelj si bo Izrael prisvojil, več bo Palestincev znotraj meja judovske države. Že sedaj v Izraelu ob šestih milijonih Judih živi dva milijona Arabcev oziroma Palestincev.
Mudi se tudi na krajši rok, saj se septembra v New Yorku začenja novo zasedanje generalne skupščine ZN, ko lahko Palestinci zaprosijo za priznanje državnosti in članstvo v svetovni organizaciji ter spravijo ZDA v hudo zadrego, saj bodo morale vložiti veto v varnostnem svetu.
Palestina, ki je lani v Generalni skupščini ZN dobila priznanje kot država opazovalka nečlanica ZN, lahko začne Izraelu povzročati težave tudi s tožbami na mednarodnih sodiščih, kot je na primer Mednarodnokazensko sodišče (ICC). Optimizma za uspeh pogajanj tokrat ni veliko, vendar pa je ameriškemu državnemu sekretarju Kerryju vsaj uspelo, da je obe strani spet pripeljal skupaj.
Tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki je zatrdila, da sta se obe delegaciji zavezali, da se bosta pogajali najmanj devet mesecev. Pogajanja bodo potekala v regiji, v Washingtonu pa sedaj le polagajo temelje. Kerry se je v ponedeljek najprej srečal z Izraelci, nato pa še s Palestinci.
Pogajanja bo vodil nekdanji Clintonov odposlanec
Kerry je pred skupno večerjo obe strani pozval, naj stremita k razumnemu kompromisu o težkih in zapletenih, čustvenih in simbolnih vprašanjih. Priznal je, da bo pot naprej težka, vendar je potrebno hoditi po njej. Pogajanja bo usklajeval nekdanji posebni odposlanec za Bližnji vzhod v administraciji predsednika Billa Clintona, Martin Indyk, piše STA.
»Spoštujeta ga obe strani. Je izkušen in realist. Razume, da miru ne bo lahko doseči in ne čez noč. Vendar razume, da obstaja pot naprej, po kateri moramo hitro stopiti,« je dejal Kerry. 62-letni Indyk, ki si bo vzel dopust s položaja podpredsednika in direktorja za zunanjo politiko pri inštitutu Brookings, pa je povedal, da je že 40 let prepričan, da je mir na Bližnjem vzhodu možen.
Kerryju, iz katerega so se v Washingtonu zadnje mesece norčevali, da se zaganja v mline na veter, ko bi bilo potrebno reševati Sirijo in druge probleme, je uspelo prepričati Izrael, da načeloma privoli v izpustitev 104 palestinskih ujetnikov v izraelskih zaporih. Gre za ljudi, ki so jih zaprli še pred letom 1993, ko so Izraelci in Palestinci dosegli sporazum iz Osla.
Zadnja pogajanja so propadla septembra 2010, ker je Izrael nadaljeval z gradnjami na zasedenih palestinskih ozemljih. Palestinski predsednik Mahmud Abas je trdil, da se nima smisla pogajati v času, ko nasprotna stran na terenu sama spreminja meje. Premislil si je zaradi zapornikov, ki jih bo Izrael izpuščal v štirih fazah glede na potek pogajanj.
State Department je v ponedeljek potrdil, da izraelsko stran v Washingtonu zastopata nekdanja zunanja ministrica Cipi Livni in svetovalec premierja Benjamina Netanjahuja, Jicak Molčo, palestinsko pa pogajalec Saeb Erekat in Abasov sodelavec Mohamed Štajeh.
State Department je zaukazal popoln embargo na podrobnosti o vsebini pogajanj in Kerry se je tik pred večerjo pošalil, da ni veliko za povedati. To je res, saj problemi, o katerih doslej še niso našli rešitve, ostajajo isti, piše STA.
To so vprašanja razmejitve med Izraelom in bodočo palestinsko državo, vprašanje Jeruzalema, vprašanje izraelske varnosti in vprašanje palestinskih beguncev. ZDA naj bi si prizadevale, da najprej načnejo lažji temi, to sta meja in varnost, Jeruzalem in begunce pa bodo obravnavali pozneje.
