Tiskane izdaje
Bagdad − Pripadniki skrajne sunitske milice Islamska država Iraka in Levanta (Isil) so v bojih z iraškimi varnostnimi silami zabeležili nove zmage. Iraško vojsko so namreč pregnali iz več mest, prevzeli pa so tudi nadzor nad več strateško pomembnimi mejnimi prehodi.
Vse od padca Mosula pred slabima dvema tednoma je Isil osvojil velika območja na severu in zahodu Iraka, vlada v Bagdadu pa je zaradi ofenzive izgubila tudi nadzor nad zahodno mejo, poroča britanska mreža BBC. Pripadniki sunitske milice, ki so že v soboto prevzeli nadzor nad iraško-sirskim mejnim prehodom Al Kaim, so včeraj namreč zavzeli še dva mejna prehoda v provinci Anbar − iraško-sirski mejni prehod al Valid in mejni prehod Turaibil ob meji z Jordanijo, od koder so se pred tem umaknile vladne sile. Isil je po pisanju BBC samo v zadnjih dveh dneh zavzel štiri strateško pomembna mesta v provinci Anbar − Kaim, Rutba, Rava in Ana, od koder so se po navedbah Bagdada »taktično umaknile iraške varnostne sile«; poleg tega pa je v njegove roke naposled padlo tudi strateško pomembno letališče v mestu Tal Afar.
Kerry nenapovedano v Bagdadu
Medtem je danes v Bagdad nenapovedano pripotoval ameriški zunanji minister John Kerry, ki se mudi na bližnjevzhodni turneji. Srečanje s premierom Malikijem je trajalo uro in pol, Kerry je ob odhodu povedal le, da je potekalo »dobro«. Iz urada iraškega premiera so pozneje sporočili, da je Maliki Kerryja posvaril, da napredovanje Isila ne predstavlja le grožnje Iraku, ampak tudi »regionalnemu in mednarodnemu miru«.
Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ga je menda prosil še za posredovaje ameriški zračnih sil v Siriji in Iraku, a se je Kerry odzval previdno. Dejal je, da bi se ob morebitnih civilnih žrtvah lahko ustvaril vtis, da so tarča Američanov predvsem suniti in ne skrajneži.
Bolj odločen je bil na tiskovni konferenci na ameriškem veleposlaništvu, kjer je obljubil, da bo pomoč Iraku »intenzivna, trajna in, če bodo iraški voditelji naredili ustrezne korake, s katerimi bodo povezali državo, učinkovita«. Pojasnil je, da bo pomoč iraškim varnostnih silam omogočila učinkovitejši boj proti skrajnežem, pri tem pa ne bo ogrozila ozemeljske celovitosti države. »Irak se spopada z eksistencialno grožnjo in na iraških voditeljih je, da se ji zoperstavijo. Prihodnost Iraka je odvisna od odločitev, ki jih bodo sprejeli v prihodnjih dneh in tednih, in od njihove sposobnosti, da stopijo skupaj in se skupno uprejo. A to morajo storiti, ne naslednji teden ne naslednji mesec, ampak zdaj«.
Ameriški državni sekretar je iraške voditelje že včeraj pozval, naj presežejo verske delitve in dosežejo dogovor glede prihodnje vlade. Poudaril je, da ZDA »niso odgovorne« za krizo, ki pretresa Irak zaradi ofenzive sunitskih skrajnežev in da morajo Iračani sami izbrati voditelje. Kerry je tudi posvaril, da Isilova ideologija nasilja in represije ne predstavlja le grožnje Iraku, ampak celotni regiji.
Podobno je ponovil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je opozoril, da bi delovanje Isila lahko destabiliziralo tudi druge države v regiji. »Vsi skupaj bomo morali biti zelo pozorni,« je dejal za ameriško televizijsko mrežo CBS in pri tem poudaril nevarnost, da bi se delovanje sunitske milice lahko prelilo čez meje ameriških zaveznic, kot je Jordanija. »Njihova ekstremistična ideologija predstavlja dolgotrajno grožnjo,« je dodal. Obama je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS tudi ponovil, da v Irak ne namerava poslati kopenskih enot, čeprav pa Američani še urijo pripadnike iraških varnostnih sil.
