Tiskane izdaje
19:40: Zveza Nato je danes sporočila, da bo v zračni prostor nad Poljsko in Romunijo napotila izvidniška letala awacs. Ukrep je namenjen spremljanju razmer v Ukrajini.
Kot so sporočili s sedeža Nata, bodo letala izboljšala zavedanje zavezništva o razmerah, letela pa bodo zgolj nad zračnim prostorom zavezništva, piše STA.
»Ta odločitev je primerno in odgovorno dejanje v skladu z Natovo odločitvijo o okrepitvi sprotnega ocenjevanja vplivov krize na varnost zavezništva,« je ukrep v precej zapletenem jeziku pojasnil predstavnik Nata.
Letala awacs bodo po poročanju STA nad Poljsko in Romunijo vzletala z domačih letališč v nemškem Geilenkirchnu in britanskem Waddingtonu.
16:43: Krimski parlament je po poročanju Rie Novosti opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) danes povabil k nadzorovanju referenduma o odcepitvi od Ukrajine. Skupina opazovalcev je poskušala polotok Krim obiskati že trikrat, a so jim prihod vsakič preprečile oborožene proruske sile.
16:31:Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Moskva pripravila več predlogov, kako razrešiti krizo v Ukrajini. »Pripravili smo jih skupaj s člani ruskega varnostnega sveta. Cilj je najti rešitev na podlagi mednarodnega prava in v skladu z interesi vseh Ukrajincev, brez izjeme,« je povedal. Njihovi predlogi so po besedah Lavrova protiutež ameriškim predlogom, ki jih je Moskva prejela v petek. Kaj je predlagal Washington, ni pojasnil.
15:53: Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz se kot predsedujoči Svetu Evrope danes mudi na obisku v ukrajinski prestolnici Kijev. Ob tem je napovedal, da bo Beneška komisija, ki je svetovalni organ SE, proučila zakonitost krimskega referenduma, piše STA.
Beneška komisija bi lahko svojo odločitev sprejela že v petek, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napovedal Kurz. Po pogovorih s predstavniki ukrajinske države in vlade je še dejal, da je Ukrajina z hvaležnostjo sprejela podporo, ki jo je ponudil SE.
14:48: Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju Reutersa zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu naročil, naj svojega ameriškega kolega Johna Kerryja pozove k nadaljevanju pogovorov o krizi v Ukrajini.
Kerry in Lavrov sta se prejšnji teden srečala v Parizu in nato še v Rimu, a pogovori niso obrodili sadov.
14:41: Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je po poročanju spletnega portala The Voice of Russia sporočil, da bo velika večina volivcev v nedeljo glasovala za odcepitev Krima od Ukrajine. »Glede na rezultate včerajšnjih javnomnenjskih raziskav bo za pridružitev k Rusiji glasovalo več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima«. Prav tako bo po njegovih podatkih udeležba na referendumu »zelo visoka«.
Dejal je še, da samooklicano krimsko vodstvo in prebivalce polotoka dejstvo, da Kijevo ne priznava pravice polotoka do referenduma pretirano ne skrbi. »Celo veseli smo, da kijevske oblasti nočejo priznati referenduma. Saj tudi mi njih ne priznavamo,« je povedal.
14:19: Poljski premier Donald Tusk je dva dneva pred načrtovanim prihodom nemške kanclerke Angele Merkel v Varšavo povedal, da nemška odvisnost od ruskega zemeljskega plina ne ogroža le ozemeljske celovitosti Ukrajine, ampak celotne Evrope.
»Nemška odvisnost od ruskega plina lahko dejansko omeji evropsko suverenost. Ukrajinsko vprašanje je vprašanje prihodnje varnostih Evropske unije,« je povedal Tusk, ki obljublja, da bo svoje pomisleke v sredo pojasnil tudi Merklovi. »Predstavil ji bom naše stališč do političnih groženj, ki jih predstavlja odvisnost od ruskega plina in denarja. Seveda ne gre le za Nemčijo, a je v zadnjih letih prav Nemčija postala zgled tega pojava.« Povedal je še, da bo Merklovi predlagal nekatere spremembe, »s katerimi bi se Evropa izognila gospodarski paralizi v času, ko mora ukrepati hitro in zavzeti odločno stališče«.
14:00:Le nekaj dni pred referendumom, na katerem se bodo prebivalci ukrajinskega Krima izrekali o priključitvi Rusiji, je ukrajinsko obrambno ministrstvo odredilo vojaške vaje po vsej državi. Ukrajinska vojska bo v okviru vaj preverila svojo bojno pripravljenost, poroča STA.
Začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh je vojaške vaje napovedal v televizijskem intervjuju, ob tem pa je dodal, da je vojski zaukazana polna bojna pripravljenost.
13:10: Nekdanji predsednik države Danilo Türk je danes dejal, da je kriza v Ukrajini eno tistih vprašanj, ki jih je potrebno reševati z dialogom, vendar pa ta po njegovem mnenju trenutno ne poteka dobro, piše STA. Kot pozitivno je ocenil stališče Slovenije, ki se je jasno postavila na strani dialoga in ne na stran sankcij.
12:44: Proruske oblasti pristaniškega mesta Sevastopol na ukrajinskem Krimu so ruski jezik razglasile za uradni jezik. Odločitev je podpisal vršilec dolžnosti mestne uprave Dmitrij Belik, utemeljil pa jo je na mednarodnem pravu ob upoštevanju dejstva, da je za večino prebivalcev Sevastopola ruščina materni jezik, piše STA.
Sevastopol z več kot 300.000 prebivalci, od katerih jih je več kot 70 odstotkov Rusov, ni del avtonomne republike Krim, ampak ima poseben status in je pod neposredno upravo Kijeva. Tako kot v Krimu so tudi mestne oblasti tu za 16. marec razpisale referendum o priključitvi Rusiji.
12:42: Rusija je namerno potopila tri ladje na vhodu v jezero Donuzlav na zahodni obali Krima, s čimer je zaprla izhod ukrajinskim ladjam do Črnega morja, piše STA. Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, ki je eno od štirih največjih na Krimu, poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi.
12:22: Pred časom odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič bo danes znova pripravil izjavo, poroča agencija AFP. Pred dobrim tednom dni je Janukovič na prvi tiskovni konferenci po pobegu iz Ukrajine vztrajal, da je še vedno legitimni predsednik države. »Nihče me ni vrgel z oblasti,« je po navedbah AFP dejal tedaj in dodal, da je bil Ukrajino prisiljen zapustiti, saj je bilo ogroženo njegovo življenje.
***
Kijev − Rešitve krize v avtonomni ukrajinski pokrajini Krim na jugovzhodu države, ki jo zadnje tedne pretresajo separatistične težnje, še ni videti, začasno ukrajinsko vodstvo pa se po pomoč ozira na Zahod.
Novi ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk bo tako v sredo odpotoval v Washington, kjer se bo sestal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ključna točka srečanja pa bo po navedbah Bele hiše prav razprava o miroljubni rešitvi krize v Ukrajini.
Srečanje bo po ocenah tiskovne agencije AFP okrepilo kredibilnost Jacenjukove vlade − iz Bele hiše so že sporočili, da bo Jacenjukov obisk podkrepil močno podporo ZDA prebivalcem Ukrajine v senci grožnje vojaške intervencije na Krimu − in ji dalo možnost uskladiti podrobnosti gospodarske pomoči. Obama se bo namreč z začasnim ukrajinskim voditeljem pogovarjal tudi o svežnju gospodarske pomoči v vrednosti več kot 596 milijonov evrov. Ukrajina sicer pravi, da bo za vzdrževanje svojega gospodarstva v prihodnjih dveh letih potrebovala 25 milijard evrov, ki čemur bo predvidoma prispevala tudi Evropska unija, ki ji je že obljubila 11 milijard evrov pomoči.
Pritiski na Kremelj
Kot smo že pisali, so vodilne članice EU ruskega predsednika Vladimirja Putina konec tedna spet poskusile prepričati, naj privoli v koordinirani proces reševanja ukrajinske krize. Čeprav je Putin pred dnevi dejal, da ima Krim pravico do odcepitve od Ukrajine in pridružitve Rusiji − samooklicano vodstvo ukrajinske avtonomne pokrajine s pretežno rusko govorečim prebivalstvom je za 16. marec napovedalo referendum −, je menda načeloma pripravljen na pogovore o mednarodni kontaktni skupini za Ukrajino.
Toda kot piše naš dopisnik iz Bruslja, če Putin v prihodnjih dneh še ne bo pripravljen na »deeskalacijo« položaja, bo EU spet pred neprijetno odločitvijo, v kateri bo očitna razlika med pazljivimi starimi članicami in bolj glasnimi novinkami iz vzhoda, ki zahtevajo odločnejše ukrepe. Naslednji predvideni ukrepi Unije so prepoved potovanj, zamrznitev bančnih računov, odpoved vrha EU-Rusija. Da grožnja s sankcijami ne bi povsem izgubila verodostojnosti, bi jih v primeru nadaljevanja enake politike Kremlja morali res sprejeti. Njihovih negativnih učinkov ne bi čutila le Rusija.
