Tiskane izdaje
Kijev − Ukrajinske oblasti zategujejo zanko okoli protestnikov, ki že dobra dva meseca protestirajo proti politiki predsednika Viktorja Janukoviča. V nasilnih spopadih, ki se stopnjujejo iz dneva v dan, je bilo danes ranjenih več deset ljudi, prvič pa so zabeležili tudi smrtne žrtve, kar bo krizo v državi najverjetneje še poglobilo.
Kot so sporočili iz protestniškega tabora, informacijo pa je pozneje po pisanju agencije AP potrdilo tudi tožilstvo, sta dva človeka umrla zaradi strelnih ran. Tretja žrtev je po navedbah zdravniškega osebja podlegla poškodbam, ki jih je utrpela med padcem z višine.
Trojica vodilnih opozicijskih strank je krivdo za smrti pripisala ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in njegovemu notranjemu ministru Vitaliju Zaharčenku. »Notranji minister, krvavi morilec Zaharčenko, nosi osebno odgovornost za ta teroristična dejanja in diktaturo nad državljani,« je sporočila opozicija. Ukrajinski premier Mikola Azarov je po drugi strani prepričan, da bi morali za smrt protestnikov odgovarjati opozicijski voditelji, organizatorji in udeleženci protestov. Zavrnil je odgovornost policije, ki po njegovih besedah na prizorišču spopadov pri sebi ni imela pravega streliva ampak zgolj gumijaste naboje.
Varnostne sile so sicer danes kar dvakrat poskušale razgnati protestnike. Prvič, v zgodnjih jutranjih urah, jim je uspelo odstraniti zgolj nekaj pregrad, ki so jih postavili protestniki, nato pa so ti njihov poskus zloma protestov odbili. Popoldne je policija znova pritisnila na demonstrante in jih tokrat ob pomoči solzivca, pendrekov, gumijastih nabojev in zvočnih granat uspešno pregnala z območja, kjer so potekali spopadi, proti protestniškemu kampu, ki je zaenkrat še vedno nedotaknjen.
Ukrajinski premier Azarov je že pred tem posvaril, da bi lahko varnostne sile proti protestnikom uporabile silo. Kot je dejal, so s protesti na ulice prišli teroristi. S svojo ostro retoriko je po pisanju tujih tiskovnih agencij nakazal, da vlada ni pripravljena na kompromis. Nanj pa je za razliko od njega morda bolj pripravljen predsednik Janukovič, ki se je danes sestal z opozicijskimi voditelji. Rezultat srečanja še ni znan.
EU obsodila nasilje, razmišlja o ukrepih
Evropska unija je ostro obsodila razmah nasilja v Ukrajini. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je pozvala k takojšnjemu prenehanju spopadov in k obsodbi odgovornih za smrt protestnikov, Bruselj pa je tako vlado kot opozicijo pozval, naj se lotita dialoga. K prenehanju nasilja je pozval tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso. Dejal je, da se razmere v Ukrajini zaostrujejo, in poudaril, da je odgovornost za umirjanje razmer na plečih ukrajinskih oblasti. Ob tem je posvaril, da bo EU zaradi nasilnega obračunavanja s protestniki razmislila o morebitnih ukrepih, podrobnosti pa ni pojasnil. Nasilje je obsodil tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je dejal, da nasilje ne more biti odgovor na politično krizo, poroča AFP.
Nasilje, ki ukrajinsko prestolnico pretresa zadnjih nekaj dni, je šokiralo državo, ki takšnih prizorov ni vajena. Oranžna revolucija leta 2004 na primer je minevala mirno, v primerjavi z dogodki zadnjih nekaj dni pa so mirno potekale tudi novembrske demonstracije proti vladnemu odstopu od podpisa sporazuma z Evropsko unijo v zameno za tesnejše vezi z Rusijo, s katerimi se je vse skupaj začelo.
Zadnje nasilje je izbruhnilo v nedeljo zvečer med množičnim shodom več sto tisoč protestnikov, razjarjenih zaradi nenadnega sprejema nove zakonodaje, ki prepoveduje skorajda vsako obliko protesta in za kršitelje uvaja drakonske kazni. Zakonodaja, ki jo je parlament prejšnji teden potrdili brez razprave, med drugim prepoveduje nepooblaščeno postavljanje šotorov, odrov in zvočnikov na javnih mestih. V skladu z njo lahko protestnike zaradi udeležbe na nedovoljenih protestih ali nošenja čelade ali maske med shodi 15 dni zadržujejo v priporu, za blokiranje vhodov v vladne stavbe pa zagrožena do petletna zaporna kazen. Zakonodajo so že obsodili številni aktivisti za človekove pravice, obsodili pa sta jo tudi EU in ZDA.
