Kijev upa na rešitev iz Ženeve

Pozivi v ZDA, naj se Zahod v odnosu do Moskve vrne k preizkušenim politikam iz hladne vojne.

Objavljeno
17. april 2014 00.43
UKRAINE-CRISIS/SLAVIANSK-APCS
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ob ponesrečenem vojaškem posredovanju­ ukrajinske vlade na vzhodu ­države Kijevu ni ostalo kaj dosti več od upanja, da bo današnje srečanje zunanjih ministrov Rusije, ZDA , EU in Ukrajine vsaj ustavilo nemire, če že ne bo prineslo rešitev za razdvojeno državo. Washington je Moskvo pozval, naj vpliva na proruske upornike, da odložijo orožje.

»Nemiri v Ukrajini so rezultat tamkajšnjih ruskih dejanj,« je bila neposredna Marie Harf, tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva. Upokojeni ameriški general Montgomery Meigs, ki je ob koncu kariere poveljeval ameriškim kopenskim silam v Evropi in vodil mirovne sile Nata v BiH, sicer meni, da ruske enote v Ukrajini ne bodo posredovale. »[Ruski predsednik Vladimir] Putin je preveč pameten, da bi se spuščal v invazijo, stvari nadzira prek svojih posebnih enot, ki spodžigajo rusko govoreče Ukrajince na vzhodu države,« je ugotovil.

Po njegovem mnenju je Putinov cilj preprost, povsem razbiti državo, da je ne bo mogoče upravljati, in dovolj prestrašiti prebivalce, da jih bo odvrnil od tesnejših povezav z Zahodom. Hkrati povzroča napade tesnobe v vseh obmejnih državah EU in članicah zveze Nato, ki je že sporočila, da bodo vanje poslali dodatne kopenske, zračne in pomorske sile. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je ob tem izrazil upanje, da bodo pogajanja v Ženevi prinesla politično rešitev krize.

Ameriški analitiki ocenjujejo, da bo Moskva v Švici natančno opazovala odzive Washingtona in Bruslja ter ocenjevala njuno resnost in solidarnost. »To pomeni, da morata čezatlantski partnerici, še posebno pa Evropejci, ki imajo precej bolj tesne gospodarske povezave z Rusijo, doseči jasen in zavezujoč dogovor o naslednji ravni sankcij,« je napovedal uredniški odbor New York Timesa.

Richard Haass, predsednik mnenjske organizacije Svet za zunanjo politiko, je kot odgovor na Putinove težnje po širjenju ruskega vpliva ponudil doktrino zadrževanja, s katero je Zahod nasprotoval Sovjetski zvezi v času hladne vojne. »To ne pomeni prihoda nove hladne vojne, toda takšna politika se je že izkazala za učinkovito pri soočenju z državo, ki ima imperialistične težnje po svetu in trhle temelje doma,« je zatrdil. Po njegovih besedah bi morali državi s 143 milijoni prebivalcev, ki ji manjka moderno gospodarstvo, »sicer ponuditi koristi mednarodnega povezovanja, vendar le, če se bo obvladovala«.