Tiskane izdaje
Peking – Evropa je v zadnjem času v zelo slabem gospodarskem položaju, vendar je prav zato primerna za vlaganja, je ob koncu azijskega gospodarskega foruma v mestu Boao dejal predsednik kitajske investicijske družbe Lou Jiwei. Kitajska namreč išče trge, na katere namerava vložiti približno 300 milijard dolarjev.
»Med vsemi gospodarstvi na svetu se zdi evropsko še najslabše: poraba se zmanjšuje, banke nujno potrebujejo dokapitalizacijo, regionalne razvojne vrzeli se povečujejo,« je udeležencem foruma, na katerem so poleg več kot 1400 predsednikov družb, ekonomistov in predsednikov mednarodnih finančnih ustanov sodelovali tudi predsedniki vlad in držav članic BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) ter gostje iz Španije, Južne Koreje, Ukrajine in Nove Zelandije, našteval Lou. »Vendar vse te slabe napovedi ne pomenijo, da bomo naša vlaganja ustavili. Nasprotno, denar, ki smo ga v zadnjih letih investirali na trge EU, je bil zelo dobro naložen,« je poudaril Lou Jiwei.
Po njegovem prepričanju ima EU boljšo infrastrukturo kot ZDA, zato bo Kitajska še naprej investirala v ta del sveta. Še toliko bolj, ker je vse več pomislekov o hitrosti okrevanja japonskega gospodarstva po katastrofalnem potresu in cunamiju, na ameriškem trgu pa proračunska dieta Baracka Obame prav tako ne vliva upanja na oživitev trgov.
Pazljivi udeleženci foruma so lahko v dolgem otvoritvenem govoru, ki ga je imel kitajski predsednik Hu Jintao, zaznali različne tone: od zaskrbljenih do vzvišenih. Vsekakor pa mora Azija po njegovem mnenju z »odprtim regionalizmom in novim varnostnim načrtom« primerno odgovoriti na napovedi o zmanjšani globalni rasti. »Vse azijske države bi se morale zavzeti za odprt regionalizem ter upoštevati prisotnost in interese drugih držav,« je dejal Hu, ko je v petek odpiral forum. Mislil je predvsem na države BRICS, saj so se njihovi predsedniki dan pred tem sestali na vrhu, ki je potekal v mestu Sanya, 200 kilometrov južno od Boaoja.
Kitajski partijski in državni vrh se že dolgo zavzema za novi koncept varnosti, ki je s finančno krizo in negotovim gospodarskim okrevanjem postal še pomembnejši. Temeljil bi predvsem na medsebojnem zaupanju, preseganju ozemeljskih sporov in enakopravnem sodelovanju držav.
Hillary Clinton v Tokiu
Komaj dva dneva po Hujevem pozivu azijskim državam, ki sodijo »v eno družino«, je v Tokio pripotovala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Amerika si kot stara zaveznica želi čimprejšnjega japonskega okrevanja, pri čemer lahko »pri ponovnem rojstvu« računajo na njihovo popolno podporo. »Japonska je pri reševanju globalnih zadev nepogrešljiva na gospodarskem, diplomatskem in številnih drugih področjih. Ameriško-japonsko zavezništvo ostaja nepogrešljivo za globalno varnost in napredek,« je izjavila po srečanju z japonskim zunanjim ministrom Takeakijem Matsumotom. Zvenelo je kot odgovor na Hujeve ideje o »novem varnostnem načrtu«.
Jedrska kriza v okolici Fukušime se počasi umirja, je v nedeljskem uvodniku v časniku International Herald Tribune zapisal japonski premier Naoto Kan. »Prepričan sem, da nam bo to težko obdobje ponudilo dragoceno priložnost za novo rojstvo Japonske,« je zapisal Kan in dodal, da je to najprimernejši način, s katerim bi njegova država lahko odgovorila na prijateljsko pomoč, ki so jo Japonski ob nesreči ponudile druge države.
Negativni vpliv katastrofe na Japonskem se že pozna pri trgovinski menjavi s Kitajsko, ki se je lani povečala na skoraj 300 milijard dolarjev, so ugotovili na azijskem vrhu v Boaoju. Najbolj jo bodo občutile podružnice japonskih tovarn na Kitajskem, ki že ostajajo brez delov za proizvodnjo.
Kitajska je pri komentiranju jedrske katastrofe zelo pazila, da svoje sosede ne bi oddaljila od azijske obale. Uradni Peking je sicer nenehno opozarjal vlado v Tokiu, naj odkrito poroča o stopnji radioaktivnosti v morju, pri čemer so hkrati poudarjali, da Fukušima ni Černobil in da bodo posledice te katastrofe neprimerno manjše od tiste pred četrt stoletja v Sovjetski zvezi.
Rusi za sodelovanje
s Hongkongom
Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je po azijskem forumu odpotoval v Hongkong, kjer se je v smislu Hujevega koncepta »odprtega regionalizma« v zgodovino vpisal kot prvi predsednik Rusije, ki je stopil na tla nekdanje britanske kolonije. Po srečanju s premierom Donaldom Tsangom je ponovil ruske ambicije, da želijo postati tesnejši partner perspektivne regije, s katero imajo že za 2,5 milijarde dolarjev menjave. Lani je Hongkong obiskalo kar 87.000 turistov iz Rusije.
Azijski forum je končan, »odprti regionalizem« pa si bo treba zapomniti kot koncept, s katerim bo v Evropo prihajal kitajski kapital, v Azijo pa vse več upanja, da se bo svet kmalu pobral iz gospodarske krize. Kdo ve, morda pa se bo tudi naslednji vrh G20 ozrl proti temu novemu konceptu.
