Tiskane izdaje
Peking – Na tisoče Kitajcev je konec tedna odšlo demonstrirat na ulice številnih mest, ker je Japonska napovedala, da bo kupila otoke, ki jih ima Kitajska za svoje. Sežigali so japonske zastave ter napadali japonska diplomatska predstavništva in tovarne, ki so bile ustanovljene z japonskim kapitalom.
V Pekingu so demonstranti obkolili japonsko ambasado, kjer so na različne načine izražali bes zaradi odločitve japonske vlade, da kupi otoke, ki jih Kitajska šteje za del svojega suverenega ozemlja. Japonska tiskovna agencija Kjodo poroča, da je v 28 mest širom po Kitajski na proteste odšlo več kot 60.000 ljudi.
V nedeljo je bilo pred japonsko ambasado v kitajskem glavnem mestu več specialnih enot kot demonstrantov, da bi preprečile incidente, kakršni so se zgodili dan prej, ko je množica jeznih Kitajcev navalila na kovinske barikade pred ambasado in se spopadla z oboroženimi pripadniki policije. Mnogi so proti stavbi, na kateri je vihrala zastava vzhajajočega sonca, metali kamenje, steklenice z vodo, jajca in vse, kar jim je prišlo pod roko. Specialne enote v takšnih razmerah težko delujejo učinkovito in tako, kot bi sicer, saj bi vsak udarec po hrbtu domoljuba izzval nov bes demonstrantov. Po drugi strani pa so morale zaščititi diplomatsko predstavništvo tuje države in mu po mednarodnih konvencijah zagotoviti ozemeljsko imuniteto.
Demonstracije so izbruhnile po vsej Kitajski po tem, ko je v petek šest patrolnih ladij kitajskega urada za pomorski nadzor priplulo do arhipelaga, ki ga Kitajci imenujejo Diaoyu, Japonci pa Senkaku, kar je bil uradni izraz kitajskega negodovanja zaradi odločitve japonske vlade, da bo od zasebnega lastnika kupila tri od petih otokov na tem območju. Japonske ladje so nato takoj priplule v bližino kitajskih. Obe strani sta si izmenjali opozorila in hkrati druga o drugi trdili, da sta posegli v suverenost ozemlja druge države. Kitajske ladje so se v popoldanskih urah umaknile delno tudi zaradi močnega tajfuna, ki se je bližal spornim otokom. Kapitan operacije je japonsko stran opozoril, da bo za vsako nadaljnjo akcijo v kitajskih vodah nosila »resne posledice«.
Demonstracije so bile odgovor na napetost med sosednjima državama, katerih odnose obremenjujeta tako zgodovina kot regionalno rivalstvo v zadnjem desetletju. Kitajski partijski vrh hoče Japonski prav gotovo pokazati, da ima popolno podporo širokih množic, kar zadeva vprašanja suverenosti, prav tako pa ima vse večjo potrebo, da svojemu narodu pokaže, da je pripravljen zaščititi kitajske nacionalne interese in se upreti vsakomur, ki bi to suverenost ogrožal. Tudi zato so protijaponske demonstracije vedno zelo občutljive za kitajske oblasti, ki nočejo, da nacionalizem prestopi črto družbene stabilnosti in se obrne proti partijskemu vodstvu.
Nekateri demonstranti so pred japonsko ambasado v Pekingu nosili portrete Mao Zedonga, kar je že izraz nezadovoljstva z zdajšnjimi voditelji. »Mao bi to rešil drugače,« pravijo številni Kitajci vsakokrat, ko se jim zdi, da sta predsednik Hu Jintao in njegova vlada preveč pripravljena na kompromise pri vprašanjih, kot so meje in ozemlja. Nekateri demonstranti so imeli s seboj tudi pse, ogrnjene z japonskimi zastavami, drugi pa so nosili transparente z napisom »Diaoyu je kitajski! Mali Japonci, pojdite proč!«.
Japonski premier Jošihiko Noda je kitajski vladi poslal protest, v katerem je od uradnega Pekinga zahteval, da zagotovi varnost japonskih prebivalcev, ki živijo in delajo na Kitajskem, ter prepreči nastajanje škode japonskim podjetjem. Uradni Tokio je prav tako naredil dolg seznam s primeri ogrožanja varnosti Japoncev na Kitajskem in ga opremil tudi z imeni.
Kitajski državni mediji medtem Japonsko opozarjajo, da napetosti glede spornega ozemlja ne bodo brez posledic za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje. Kitajska in Japonska sta namreč največji azijski ekonomiji in hkrati največji gospodarski partnerici. Njuna blagovna menjava je lani dosegla nekaj manj kot 350 milijard dolarjev.
