Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kitajska si želi evropsko orožje

Evropsko-kitajski vrh je bil v znamenju utrjevanja vezi, vendar si Peking v trgovinskih odnosih z EU želi boljši status.

čet, 20.09.2012, 21:00

Bruselj – Kljub trgovinskim težavam v zadnjih mesecih je bil 15. vrh EU in Kitajske retorično v znamenju medsebojnih pohval in »duha prijateljstva«, ki menda omogoča, da se strani pogovarjata brez tabujev.

Glavni zaplet je bil spet povezan s časnikarji, saj ni bilo tiskovne konference, kakršne so običajne ob takih srečanjih. Peking je Bruslju postavljal pogoje (omejitve glede udeležbe časnikarjev in vprašanj), ki so za evropsko razumevanje svobode tiska nesprejemljive. Na splošno sta gostitelja delegacije premiera Wen Jiabaa, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik evropskega sveta EU Herman Van Rompuy, pohvalila razvijajoče se strateško partnerstvo med prvim in tretjim največjim svetovnim ­gospodarstvom.

»Vaša vloga pri doseganju tega, kar imamo, je odločilna,« je ob začetku vrha Rompuy pihal na dušo Wenu, ki je kot premier pripotoval zadnjič. V njegovem času so trgovinski odnosi med Kitajsko in EU res zacveteli. V desetih letih se je obseg menjave skoraj potrojil, nastala je medsebojna odvisnost. Kljub laskavim besedam gostiteljev je Wen izrazil razočaranje, ker še vedno (od pokola na Trgu nebeškega miru leta 1989) velja prepoved prodaje orožja in ker Unija še vedno Kitajske ne obravnava kot tržno gospodarstvo, zaradi česar ima slabši trgovinski status.

Za strateško partnerstvo

Po pričakovanjih na vrhu ni bilo velikih odločitev. EU in Kitajska imata pred očmi strateško partnerstvo. Spodbujali naj bi sodelovanje pri investicijah, varstvu intelektualne lastnine in varovanju podnebja. Pred vrhom so v Bruslju zmanjševali težo neprijetnim temam, denimo preiskave kitajskega dampinga pri prodaji solarnih panelov. Enako velja za opozorila Bruslja, da so evropska podjetja diskriminirana na javnih razpisih. Zato je trgovinski komisar Karel De Gucht spomladi zažugal s ­protiukrepi.

Med vrhom so v evropski komisiji potrdili, da še preučujejo možnost ukrepov proti kitajskima izdelovalcema telekomunikacijske opreme Hueweiu in ZTE, ki da sta prejela državno subvencijo za lažji­ boj z evropskimi tekmeci. Wen je v Bruslju zatrdil, da obe strani nasprotujeta protekcionizmu. V bruseljskem možganskem trustu, evropskem centru za mednarodno politično ekonomijo, pa napovedujejo, da bi se Kitajska in EU, če bi se v prihodnjem obdobju veliko ukvarjali sami s sabo, utegnili zaplesti v globlja merkantilistična nesoglasja.

Trgovinski nadzor in gospodarske skrbi

Logika Bruslja je, da Evropa potrebuje uspešno Kitajsko in Kitajska uspešno Evropo, zato bi trgovinska vojna škodovala vsem. Proti kitajski obliki državnega kapitalizma, ki pod strogim nadzorom daje prednost domačim podjetjem, ne morejo narediti veliko. Kitajsko pa po drugi strani skrbijo gospodarske težave na stari celini. V prvih osmih mesecih se je izvoz v EU znižal za okoli pet odstotkov. Unija je za Kitajsko največji trg, trgovina s 27 članicami Unije je lani dosegla 430 milijard evrov ali dvakrat več kot leta 2003.

Kitajska z več kot 3000 milijardami dolarjev deviznih rezerv se je še v dolžniški krizi omenjala kot rešiteljica, na koncu pa se ni zgodilo veliko. Peking se je raje odločil za spodbude domačemu povpraševanju, hkrati pa obljubil, da bo še investiral v evropske obveznice, in pozval krizne države k reformam. Rastoča Kitajska je za številna evropska podjetja hvaležni trg. Prednjači Nemčija s trgovinskim presežkom s Kitajsko in skoraj polovičnim deležem v evropskem izvozu. Celotna EU je imela v prvi polovici leta v trgovini s Kitajsko primanjkljaj v višini 67 milijard evrov.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
zmajček49

Pri nas imamo dovolj ropotije še iz 1. svetovne vojne, 2. svetovne vojne in nazadnje državljanske vojne. Kar sami naj gredo iskat in kopat mine.

20. september 2012, ob 21:21:19
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej