Kitajski podmladek: otroško novinarstvo v Veliki palači narodov

Ostro vprašanje mlade novinarke je le za trenutek razburkalo zaspano vzdušje med delegati na partijskem kongresu.

Objavljeno
12. november 2012 09.36
ADDITION-CHINA - POLITICS - CONGRESS
Zorana Baković, Peking
Zorana Baković, Peking
Peking – Brezmejne razprave z vnaprej znanimi sklepi na zasedanju 18. partijskega kongresa Komunistične partije Kitajske v pekinški Veliki palači narodov tudi tokrat spremljajo podobe široko raztegnjenih ust zaspanih delegatov. V petek pa je njihovo zehanje pretrgal otroški glasek.

»Obožujem prigrizke med obroki,« je resno dejala enajstletna Sun Luyuan, »a si jih ne upam jesti, in to zato, ker mediji pogosto pišejo, da s hrano marsikaj ni v redu. V nekaterih izdelkih so našli več bakterij, kakor je dovoljeno, v drugih so barvila, ki niso varna. Kako je lahko sploh dovoljeno prodajati takšno hrano? Kdaj bomo lahko jedli brez skrbi?«

Delegati so se predramili. Sun je ena od treh mladih novinarjev, akreditiranih na partijskem kongresu. Hodi v šesti razred osnovne šole številka 9 v pekinški četrti Hepingli in piše za časnik Kitajski najstniki. Na odprti razpravi delovne skupine delegatov iz državnih organov je sedela v prvi vrsti.

»Je šolski minister navzoč?« je vzdignil glavo povezovalec razprave, državni sekretar Ma Kai. Minister Yuan Guiren je vstal s svojega stola in na »ostro« vprašanje male novinarke odgovoril s topim glasom: »Hvala, da si postavila vprašanje, ki je pomembno za celotno družbo. Še naprej si bomo prizadevali krepiti varnost učencev ..., toda zanje sta poleg hrane pomembni še dve stvari: dober spanec in veliko vadbe. Izboljšali bomo telesno zdravje otrok in o tem redno obveščali javnost.«

Po koncu seje so veliki novinarji kitajskih partijskih medijev spraševali malo kolegico, ali je zadovoljna z odgovorom, ki ga je dobila. »Začutila sem ministrovo skrb za nas, otroke,« je dejala Sun, tokrat z mehkejšim tonom lojalne pionirke. Ko je k temu pristavila še, da verjame, da bo problem, ki tare njeno generacijo, rešen, in da bo svoj optimizem posredovala tudi sošolkam in sošolcem, je bilo spet vse tako, kot mora biti.

Partija je mama, se pogosto poje v revolucionarnih pesmih. Tokrat se je lepo družila z najstniki, tako da bodo lahko tudi oni, ko bodo odrasli, mirno zehali na enem od prihodnjih partijskih kongresov.