Tiskane izdaje
21. november: Ukrajina nepričakovano odstopi od podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo in se namesto tega raje odloči za tesnejše sodelovanje z Moskvo. Opozicijski voditelji obsodijo odločitev, Bruselj jo označi za strateško napako, zaprta ukrajinska opozicijska voditeljica Julija Timošenko pa za naslednji dan pozove k protestom.
24. november: Na kijevskem Trgu neodvisnosti se zbere več deset tisoč zahodu naklonjenih demonstrantov, ki protestirajo proti odločitvi vlade. Izbruhnejo tudi manjši spopadi s policijo.
25. november: Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se na proteste odzove tako, da pozove k miru.
27. november: Množični protesti se nadaljujejo že četrti dan. Ukrajinski premier Mikola Azarov sporoči, da si Kijev še vedno želi tesnejših odnosov z EU.
29. november: Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič na srečanju vzhodnega partnerstva v Vilni potrdi, da ne bo podpisal sporazuma z Unijo. Evropska unija, prepričana, da za odločitvijo Kijeva stoji Moskva, precej zaostri retoriko do Rusije. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso tako sporoči, da Unija ne bo sprejela ruskega veta ali kakršnega koli vmešavanja v njene vezi z drugimi državami. Ukrajinski opozicijski voditelji, prepričani, da je Janukovič izdal državo, pozovejo k njegovemu odstopu.
30. november: Ukrajinska opozicija se mobilizira, njeni voditelji pa po policijskem obračunavanju s protestniki pozovejo k odstopu vlade.
1. december: V Kijevu v podporo tesnejšim odnosom z EU protestira več kot 100.000 ljudi, več deset tisoč se jih zbere tudi v nekaterih drugih ukrajinskih mestih. Največje proteste po oranžni revoluciji leta 2004 zaznamujejo tudi izgredi, v katerih je poškodovanih 165 ljudi.
2. december: Protestniki zablokirajo nekatere vladne urade in razglasijo splošno stavko. Zahtevajo tudi odstop predsednika Janukoviča in predčasne volitve.
3. december: Ukrajinski parlament zavrne predlog opozicije o vložitvi nezaupnice vladi premiera Mikole Azarova.
5. december: Ukrajinska opozicijska voditeljica Julija Timošenko vlado v Ukrajini primerja z režimom Josipa Stalina in protestnike pozove, naj jo strmoglavijo na miroljuben način.
6. december: Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Sočiju razpravlja o strateškem partnerstvu. Dan pozneje nasprotniki Janukoviča obtožijo, da je Ukrjanino prodal Rusiji.
8. december: Več sto tisoč protestnikov na največjem shodu po oranžni revoluciji leta 2004 zahteva odstop predsednika Janukoviča. V središču Kijeva zrušijo Leninov kip.
9. december: Razmere se zaostrijo. Policija začne odstranjevati tabore protestnikov, varnostne sile pa preiščejo prostore, kjer ima sedež največja opozicijska stranka.
10. december: V Kijev pripotuje visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki se sestane s predstavniki oblasti, opozicije in civilne družbe. Janukovič sporoči, da pozivi k revoluciji ogrožajo nacionalno varnost.
11. december: Razmere v središču Kijeva se znova zaostrijo. Policija ponoči obkoli Trg neodvisnosti in začne odstranjevati pregrade. V spopadih je ranjenih nekaj ljudi. Sčasoma se protestnikom pridružijo nove sile, zato se policija postopoma umakne s trga.
12. december: Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je sporočila, da namerava ukrajinski predsednik Viktor Janukovič »na koncu« le podpisati pridružitveni sporazum z EU. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je sporočil, da Ukrajina ni zavezana, je pa dobrodošla, da se pridruži ruski carinski uniji.
Evropski poslanci so ob zadnjem dnevu decembrskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu izrazil solidarnost z ukrajinskimi protestniki, ki zaradi odstopa Kijeva od podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo že več tednov vztrajajo na ulicah. Obsodili so brutalno in nesprejemljivo uporabo sile proti protestnikom ter zahtevali takojšnjo in brezpogojno izpustitev aretiranih.
13. december: Ukrajinska oblast in opozicija na prvih pogovorih o reševanju najhujše politične krize v zadnjem desetletju preboja nista dosegli. Predsednik je ponudil pomilostitev aretiranih protestnikov in razrešitev odgovornih za policijsko nasilje, a se opozicija s predlogi ni strinjala, češ da niso zadostni. Zahtevala je odstop Azarova ter predčasne parlamentarne in predsedniške volitve.
15. december: Evropska unija suspendira delo in priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z Ukrajino, ker predsednik Janukovič ni jasneje nakazal, da namerava sporazum podpisati. Kot sporoči evropski komisar za širitev Štefan Füle, nadaljevanje pogovorov za podpis zahteva jasno zavezo k podpisu, ki pa je do zdaj ni bilo.
Na Kijevskih ulicah potekata rivalska protestna shoda privržencev in nasprotnikov politike predsednika Janukoviča. Slednjih se zbere 300.000.
16. december: Na predsednika Viktorja Janukoviča in premiera Mikolo Azarova začne pritiskati tudi vladajoča stranka − Stranka regij namreč zahteva menjavo kabineta.
17. december: Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič odpotuje na obisk v Moskvo, kjer s predsednikom Vladimirjem Putinom podpiše vrsto sporazumov, med drugim dogovor, da bo Rusija kupila za 15 milijard dolarjev ukrajinskih obveznic. Putin in Janukovič sta se dogovorila tudi o precejšnjem znižanju cene plina, ki ga Rusija dobavlja Ukrajini, poleg tega pa bo Moskva umaknila trgovinske ovire, ki jih je Kremelj uvedel na začetku leta. Kot je na tiskovni konferenci po srečanju povedal ruski predsednik Putin, z Janukovičem nista razpravljala o carinski uniji.
25. december: Novinarko opozicijske spletne strani Ukrajinska Pravda Tatjano Čornovil, znano po njenih kritičnih člankih do predsednika Janukoviča, brutalno pretepejo. Napad ostro obsodijo zahodne države, protesti na trgu Majdan pa dobijo nov zagon.
10. januar 2014: Nekdanjega ukrajinskega notranjega ministra Jurija Lučenka, ki je prestopil na stran demonstrantov, med protesti pretepejo policisti. V odzivu na napad se v prihodnjih dneh na ulice poda okoli 50.000 ljudi.
19. januar 2014: Potem ko ukrajinski parlament brez razprave sprejme novo zakonodajo, ki prepoveduje skorajda vsako obliko protesta in za kršitelje uvaja drakonske kazni − zakonodaja med drugim prepoveduje nepooblaščeno postavljanje šotorov, odrov in zvočnikov na javnih mestih; v skladu z njo lahko protestnike zaradi udeležbe na nedovoljenih protestih ali nošenja čelade ali maske med shodi 15 dni zadržujejo v priporu, za blokiranje vhodov v vladne stavbe pa je zagrožena do petletna zaporna kazen − na Trgu neodvisnosti kar dva dni protestira okoli 200.000 ljudi. Izbruhnejo nasilni spopadi, v katerih je poškodovanih več ljudi.
22. januar 2014: Ukrajinski premier Mikola Azarov protestnikom zagrozi z uporabo sile, oblasti pa njegovo »obljubo« tudi izpolnijo. V nasilnih spopadih je ranjenih več deset ljudi, prvič pa zabeležijo tudi smrtne žrtve. Evropska unija ostro obsodi nasilje, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso pa sporoči, da bo EU zaradi nasilnega obračunavanja s protestniki razmislila o morebitnih ukrepih.
23. januar 2014: Razmere v Kijevu se nekoliko umirijo. Večji del protestnikov namreč spoštuje 24-urno premirje, h kateremu je pozvala opozicija in predsedniku Viktorju Janukoviču s tem dala čas, da razmisli in odgovori na njene zahteve: razpustitev vlade in razpis predčasnih volitev ter umik kontroverzne zakonodaje. Janukovič je za prihodnji teden skliče izredno zasedanje parlamenta, na katerem bodo poslanci predvidoma razpravljali o napetosti v državi.
24. januar 2014: Pogovori med predstavniki ukrajinske opozicije in vlade o končanju politične krize, v katero se iz dneva v dan vse bolj pogreza država, ne prinesejo otipljivih rezultatov. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič na srečanju z opozicijskimi voditelji ne izpolni njihovih pričakovanj: Janukovič namreč ne pristane ne na razpustitev vlade ne na razpis predčasnih volitev, namesto tega pa predlaga le ustavitev sovražnosti ter ponudi blažje kazni in izpustitev aretiranih med množičnimi protesti. Opozicija pogoje oblasti zavrne.
25. januar 2014: Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se sestane z opozicijskimi voditelji in jim ponudi položaje v vladi: Arseniju Jacenjuku ponudi položaj premiera, Vitaliju Kličku pa mesto namestnika premiera.
26. januar 2014: Opozicija zavrne Janukovičevo ponudbo položajev v vladi. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa zasedejo kongresni center na osrednjem kijevskem trgu.
27. januar 2014: Protesti se iz prestolnice širijo v druge kraje po državi, predvsem za zahod, pa tudi predsedniku bolj naklonjeni vzhod. Protestniki v noči na ponedeljek zasedejo pravosodno ministrstvo, a ga popoldne zapustijo. Resorna ministrica Olena Lukaš pred tem sporoči, da razmišlja o uvedbi izrednih razmer.
28. januar 2014: Ukrajinski premier Mikola Azarov ob začetku izrednega zasedanja ponudi svoj odstop. Predsednik Janukovič sprejme tako odstop premiera kot celotnega vladnega kabineta. Azarova začasno zamenja namestnik Sergij Arbuzov, ostali ministri pa bodo svoje delo opravljali do imenovanja nove vlade. Ukrajinski parlament s prepričljivo večino podpre ukinitev protiprotestniškega zakona.
29. januar 2014: Ukrajinski parlament po dolgotrajnih pogajanjih aretiranim protestnikom ponudi amnestijo, toda le pod pogojem, da zapustijo večino poslopij, ki jih trenutno zasedajo. Opozicijske stranke ukrepa ne podprejo.
30. januar 2014: Protestniki, ogorčeni nad zakonom o amnestiji za aretirane demonstrante, ki jo bodo oblasti odobrile zgolj pod strogimi pogoji, vztrajajo na ulicah. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič opozicijo obtoži podpihovanja napetosti v državi.
31. januar 2014: Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič po več dneh podpiše preklic spornega protiprotestniškega zakona in razglas o amnestiji za aretirane protestnike. V razpravo o končanju krize, v katero se iz dneva v dan poglablja država, se je prvič po izbruhu protestov vpletla tudi vojska − ukrajinske oborožene sile predsednika Janukoviča pozovejo, naj sprejme nujno potrebne korake za umirjanje razmer v državi. Več pozornosti kot svarilo vojske je deležno odkritje enega od pogrešanih opozicijskih aktivistov Dmitra Bulatova, ki ga po dobrem tednu dni hudo pretepenega najdejo na obrobju Kijeva.
3. februar 2014: Medtem ko je predsednik Viktor Janukovič preživljal nekajdnevni bolniški dopust, opozicija ni mirovala: konec tedna je na Zahod naslovila prošnjo, naj sodeluje pri pogajanjih z oblastmi in Ukrajini pomaga s finančno pomočjo, danes pa je napovedala, da si bo prizadevala za ustavne spremembe, ki bi omejile moč predsednika.
4. februar 2014: Predsednikov predstavnik v parlamentu Jurij Mirošničenko napove, da bi lahko Janukovič razpisal predčasne volitve, če z opozicijo ne bodo našli rešitve za nastale razmere. Vrhovna rada razpravlja o ustavnih spremembah, s katerimi bi omejili moč predsednika, a dogovora ne sprejme.
5. februar 2014: Protivladni protestniki vztrajajo na ulicah ukrajinskih mest. Del protestnikov, zaskrbljenih zaradi govoric, da bi morala vojska pri reševanju politične krize podpreti vlado in policijo, oborožene sile pozove, naj ne posredujejo na protestih proti vladavini predsednika Janukoviča.
EU še vedno ne pokaže nedvoumne strategije, ki bi zagotovila evropsko usmeritev Kijeva in preprečila zaostrovanje razmer.
6. februar 2014: Ukrajinski predsednik Janukovič po pogovorih z namestnico ameriškega državnega sekretarja Victorio Nuland sporoči, da edini način za rešitev krize, ki že dobra dva meseca pretresa Ukrajino, predstavljata dialog in kompromis.
10. februar 2014: Odnose med EU in ZDA skrha izjava visoke funkcionarke ministrstva za zunanje zadeve Victorie Nuland, ki v telefonskem pogovorom z ameriškim veleposlanikom v Kijevu Geoffreyjem Pyattomom, s katerim sta se pogovarjala o sestavljanju ukrajinske vlade, dejala »And you know, fuck the EU«.
17. februar 2014: Ukrajinska oblast in opozicija po več tednih statusa quo naredita korak naprej. Potem ko opozicijski protestniki zapustijo okupirano kijevsko mestno hišo in nekaj drugih zgradb po državi, zanje začne veljati amnestija.
18. februar 2014: Razmere v Kijevu se znova zaostrijo. Pred parlamentom izbruhnejo spopadi med protivladnimi protestniki in policijo, pri čemer je ranjenih okoli 150 ljudi, nasilje pa zahteva tudi smrtne žrtve. Napeto je tudi v parlamentu, kjer opozicijski poslanci blokirajo dostop do govorniškega pulta, potem je predsednik vrhovne rade Volodimir Ribak zavrne njihove zahteve, da bi na dnevni red uvrstil tudi razpravo o ustavnih reformah s katerimi bi omejili pooblastila predsednika Viktorja Janukoviča in več moči prenesli na poslance. Ukrajinska policija se po treh mesecih odloči odstraniti protestniški tabor na osrednjem kijevskem trgu − Trgu neodvisnosti. Nemiri se razširijo tudi v nekatere druge kraje po državi.
19. februar 2014: V Kijevu vlada napeti mir. Policisti zbirajo okrepitve in uničujejo protestniški tabor, hkrati se z druge strani na Majdan znova zgrinjajo nasprotniki predsednika Vitorja Janukoviča. Pozno zvečer se na pogovorih sestanejo predsednik Viktor Janukovič in trije predstavniki opozicije Arsenij Jacenjuk, Vitalij Kličko in Oleg Tjagnibok. Razglasijo premirje in začetek neposrednih pogajanj. Pred tem ukrajinska varnostna služba SBU v odgovoru na nasilje sproži protiteroristično akcijo. EU začne resneje razmišljati o uvedbi sankcij proti Kijevu.
20. februar 2014: Kljub premirju znova izbruhnejo spopadi, ki zahtevajo najmanj 60 smrtnih žrtev. Kijevski župan in več članov Janukovičeve Stranke regij zaradi prelivanja krvi protestno odstopi. Evropska unija sporoči, da bo uvedla sankcije proti tistim državljanom Ukrajine, ki imajo okrvavljene roke.
21. februar 2014: Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in predstavniki opozicije sklenejo sporazum, ki vključuje predčasne volitve in oblikovanje vlade narodne enotnosti. Parlament podpre vnovično uveljavitev ustave iz leta 2004, s čimer močno omeji predsednikova pooblastila. Janukovič zvečer zapusti ukrajinsko prestolnico in odpotuje v Harkov.
22. februar 2014: Parlament izglasuje izpustitev več kot dve leti zaprte opozicijske voditeljice Julije Timošenko, ki na Trgu neodvisnosti v Kijevu doživi navdušen sprejem. Njen tesni zaveznik Oleksandr Turčinov je izbran za vodjo parlamenta, Arsen Avakov pa postane začasni notranji minister. Janukovič noče odstopiti in obsodi državni udar, parlament pa sklene, da bodo predčasne predsedniške volitve potekale 25. maja.
23. februar 2014: Parlament Oleksandra Turčinova izbere za začasnega predsednika in mu naroči, da do torka oblikuje vlado narodne enotnosti. Janukovičeva Stranka regij odpove podporo pobeglemu predsedniku, češ da je odgovoren za tragične dogodke v Ukrajini.
24. februar 2014: Začasne ukrajinske oblasti izdajo nalog za aretacijo odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča. Ukrajinsko začasno finančno ministrstvo zaprosi za finančno pomoč v višini 25 milijard evrov. Ruski premier Dmitrij Medvedjev izrazi dvom v legitimnost novih ukrajinskih oblasti.
26. februar 2014: Pozno popoldne se na Majdanu predstavi nova začasna vlada pod vodstvom Arsenija Jacenjuka iz stranke Očetnjava Julije Timošenko.
27. februar 2014: Oboroženi neznanci pa v Simferopolu, glavnem mestu avtonomne republike Krim, zasedejo parlament in nad njim razobesijo rusko zastavo. Pozneje sporočijo, da bodo o usodi regije odločali volivci na referendumu o neodvisnosti. Odstavljeni predsednik Viktor Janukovič iz Rusije nagovori Ukrajince in sporočil, da je še vedno zakoniti predsednik države. Ukrajinski parlament Arsenija Jacenjuka potrdi za premiera.
28. februar 2014: Ukrajinske oblasti sporočijo, da so ruske sile zavzele strateško pomembne položaje na polotoku Krim. Ukrajinski parlament sprejme resolucijo, v kateri zahteva, da Moskva preneha s potezami, ki ogrožajo ukrajinsko ozemeljsko celovitost.
1. marec 2014: Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacij, potrdi, da lahko ruski predsednik Vladimir Putin na Krim pošlje rusko vojsko.
2. marec 2014: Ukrajina mednarodno skupnost zaprosi za pomoč, odredi polno pripravljenost vojske in vpokliče rezerviste. Začasni ukrajinski predsednik Arsenij Jacenjuk Rusijo obtoži vojne napovedi. Vodja krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov napove, da bodo na Krimu 30. marca izvedli referendum o neodvisnosti od Ukrajine.
3. marec 2014: Razmere v Ukrajini se še naprej zaostrujejo, ruske sile pa krepijo svojo prisotnost na polotoku Krim. »Kršitev ukrajinske suverenosti« v skupini izjavi obsodijo voditelji sedmih gospodarskih velesil G7. Ruska črnomorska flota ukrajinskim silam na Krimu ukaže, naj se do druge ure ponoči po srednjeevropskem času predajo, sicer jim grozi vojaški obračun. Rusko obrambno ministrstvo grožnjo z ultimatom pozneje zanika. Evropska unija stopnjuje pritisk na Rusijo in Moskvi zagrozi s sankcijami.
4. marec 2014: V ukrajinski avtonomni pokrajini Krim na jugovzhodu države mine napeta, a mirna noč, manjši incident se zgodi le pred vojaškim letališčem Belbek v bližini Sevastopola, kjer je izstreljenih nekaj opozorilnih strelov. Ruski predsednik Vladimir Putin je na tiskovni konferenci dogodke v Ukrajini označil za neustaven prevrat in oborožen prevzem oblasti. Po njegovih besedah si Rusija pridržuje pravico, da za zaščito Rusov v Ukrajini uporabi vsa sredstva, čeprav je uporaba sile v Ukrajini »zadnja izbira«.
5. marec 2014: Razmere v Ukrajini, predvsem v avtonomni pokrajini Krim na jugovzhodu države, kjer v sicer napetem, a mirnem ozračju mine še ena noč, prednjačijo v razpravah mednarodne skupnosti. Diplomatska prizadevanja za rešitev krize se nadaljujejo.
