Danes bo Barack Obama pozval kongres, naj sprejme reformo zdravstvenega sistema, ki postaja najtežja politična naloga 44. poglavarja Bele hiše. A Obama na tem političnem bojnem polju nikakor ne bo izjema.
Washington - Razen takrat, ko na začetku leta predstavijo svoje videnje stanja v državi, ameriški predsedniki zelo redko nastopijo z javnim nagovorom obeh domov ameriškega kongresa. Barack Obama bo danes izkoristili to priložnost, ko bo predstavnike ljudstva pozval, naj sprejmejo nujno potrebno zdravstveno reformo, ki naj bi vsem Američanom omogočila dostop do zdravstvene oskrbe. Trenutno je brez vsakršnega zdravstvenega zavarovanja okoli 47 milijonov prebivalcev ZDA, brez ustreznih reform pa se utegne ta številka v prihodnjih desetih letih povzpeti na 53 milijonov.
Reforma zdravstvenega sistema postaja najtežja politična naloga 44. poglavarja Bele hiše. A Obama na tem političnem bojnem polju nikakor ne bo izjema. Kakor v pravkar izdani knjigi Srce moči. Zdravstvo in politika v ovalni pisarni ugotavljata avtorja David Blumenthal in James Morone, je univerzalna zdravstvena oskrba razburjala, odvračala ali porazila čisto vsakega ameriškega predsednika v zadnjih 75 letih. Zaradi zgodovinskih okoliščin, ki so Američane med drugo svetovno vojno obvarovale pred spopadi na domačih tleh, v ZDA niso dobili priložnosti, da bi po vojni tako kot številnih zahodnih demokracijah radikalno spremenili uničeni ali obubožani zdravstveni sistem. Državi ni bilo treba posredovati, saj so za socialo poskrbeli delodajalci, ki so v času pomanjkanja delovne sile in zamrznjenih plač privabljali delavce tako, da so jim delno ali v celoti plačevali zdravstveno zavarovanje. Ubili so dve muhi na en mah. Dobili so ubogljiv delavski razred, ki se tudi zaradi strahu pred izgubo zdravstvenega zavarovanja ni pretirano pritoževal nad delovnimi razmerami, hkrati pa zdravstvena oskrba ni neposredno padla na pleča davkoplačevalcev.
Zdravstvena oskrba med najslabšimi v razvitem svetu
Za ostarele in revne so v letih po vojni postopoma uvedli državno zavarovanje, ki pa bo brez ustreznih reform v prihodnjih desetletjih ostalo brez sredstev. A v še večjih težavah so zaposleni, ki množično izgubljajo službe, podjetja, ki jih zakon ne odvezuje plačevanja zdravstvenega zavarovanja, pa stroške klestijo tako, da delavcem nič več ne plačujejo premij. A to je le del problema. Čeprav ZDA porabijo daleč največji delež BDP za zdravstvo, je oskrba - razen za najbogatejše sloje - med najslabšimi v razvitem svetu. Velika težava je že v sistemu, ki zdravnike plačuje po kvantiteti in ne po kvaliteti. Zato ti paciente pošiljajo na nešteto - velikokrat nepotrebnih - preiskav in se tako tudi zavarujejo pred tožbami za ogromne zneske, ki jim včasih vzamejo več časa kakor zdravljenje.
Več v tiskani izdaji Dela.