Koaliciji se nasmiha zmaga, a za slavje je še prezgodaj

Ameriške obveščevalne dejavnosti in vojaški troti kanclerki Merklovi preprečujejo mirne priprave na burno jesen.

Objavljeno
31. julij 2013 21.53
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Šefica države je že na dopustu, njena stranka v anketah z dvoštevilčno razliko­ vodi pred najpomembnejšo tekmico, kljub temu pa tudi za predvolilno Nemčijo kanclerke­ ­Angele Merkel velja, da volitve­ niso dobljene, dokler niso dobljene.

Pravzaprav ni več vprašanje, ali bo kanclerkina unija CDU/CSU dobila volitve 22. septembra, še vedno pa se lahko zaplete pri vprašanju, ali bo njena prednost zadostovala za nadaljevanje sedanje prepričljive konservativno-liberalne prevlade. Zadnje javnomnenjske raziskave sicer še naprej kažejo več kot štiridesetodstotni delež za konservativce in prestop parlamentarnega praga za njihovo sedanjo liberalno koalicijsko partnerico, a v nemškem političnem prostoru še vedno tli nekaj afer, ki lahko po poletnih počitnicah izbruhnejo v vulkan. Poleg izpraševanja izvidniških investicij obrambnega ministrstva je v javnosti še posebej navzoča afera s sledenjem (tudi) nemškim komunikacijam v režiji ameriške obveščevalne službe NSA.

Med prisluškovalno Scilo in teroristično Karibdo

Kritiki obtožujejo nemško kanclerko, da noče nič videti, slišati in povedati o neznanskih razsežnostih ameriškega velikega brata, in res je Angela Merkel na zadnji tiskovni konferenci pred dopustom le ponavljala, da bodo morali partnerji na drugi strani Atlantika spoštovati nemško zakonodajo. Če je mislila,­ da se bo javno nezadovoljstvo razblinilo s poletno vročino, se je zmotila. Obveščevalne službe tega sveta – tu je ameriška le prva med mnogimi, pa še o tem je mogoče razpravljati – so z novimi načini komunikacij pridobile mogočne možnosti nadzora, več priložnosti za nasprotovanje imajo zdaj tudi tisti, ki jih takšno početje moti. Konec prejšnjega tedna so po vsej Nemčiji in še posebej v Münchnu, Hamburgu, Frankfurtu in drugih velikih mestih demonstrirali proti prisluškovanju, demonstracije pa je spodbudila manjša skupina ljudi, zbrana okrog 28-letnega matematika Levina Kellerja. Organizatorji so sicer pričakovali več udeležencev, a je na demonstracije z nazivom Stop Watching Us (Nehajte nas opazovati) vseeno prišlo na stotine nezadovoljnih Nemcev; ker načrtujejo nove, bo morda po koncu dopustov za kanclerko Merklovo še vroče.

Kanclerka bi v predvolilnem času morda celo rada odločneje obsodila ameriške partnerje, če ne bi v Düsseldorfu pravkar potekal proces proti islamskim fundamentalistom, katerih morilske namene, kot je parlamentarnemu odboru povedal predsednik nemške službe za zaščito ustave Hans-Georg Maaßen, so odkrili prav s pomočjo ameriške NSA. Člane tako imenovane düsseldorfske celice obtožujejo, da so leta 2011 pripravljali bombne napade v državi, njihovo odkritje pa dokazuje tesno povezanost zahodnih obveščevalnih služb pri odkrivanju na nasilje pripravljenih islamskih skrajnežev, kar očitno upošteva tudi vladajoča nemška politika. Med Scilo nasprotovanja skrivnemu nadzoru in Karibdo upoštevanja realnosti boja proti terorizmu se še posebej lovi nemška liberalna stranka. Vseeno je videti, da je FDP z ministrico za pravosodje Sabine Leutheusser-Schnarrenberger doslej bolje odgovarjala na jezo prebivalstva od piratske stranke, od katere bi nasprotniki velikopoteznega prisluškovanja pričakovali več.

Leteča katastrofa

Druga morebitna mina za nemške vladajoče politike je še vedno naročilo obveščevalnih trotov eurohawk, izvidniških brezpilotnih letal, ki, vsaj za zdaj, veljajo za tehnološko katastrofo. Obrambnemu ministru in kanclerkinemu tesnemu sodelavcu Thomasu de Maizièrju, ki je v zvezi s spornim projektom včeraj pričal pred člani preiskovalne komisije bundestaga, se je posrečilo spustiti na spolzka tla političnega resnicoljubja in zdaj ne gre več le za to, ali bi lahko pravočasno preprečil posel, pri katerem sta sodelovala dva socialdemokratska obrambna ministra ter njegov krščanskosocialni predhodnik, ampak za resničnost njegovih dosedanjih izjav o tem, kdaj je izvedel za težave.

Afera s troti se bo, kot rečeno, v bundestagu razgrevala tudi med počitnicami, nič drugače pa, že zaradi njene razsežnosti, ne kaže niti aferi zaradi ameriškega prisluškovanja. Kanclerkino razmišljanje, da gre za »Neuland«, ne pomaga, tako kot ne pomagajo opozorila nekdanjega notranjega ministra iz vrst opozicijske socialdemokratske stranke Otta Schilyja, da je nevarnost terorizma in organiziranega kriminala veliko večja od nevarnosti prisluškovanja.

Med sprehodi po južnotirolskih gorah bo imela zato Merklova dovolj snovi za razmišljanje, kako naj se manj kot dva meseca pred volitvami izvije iz zapletenih varnostnih in političnih pasti. Na njeno veliko srečo vsaj nemškemu gospodarstvu (še) ne napovedujejo večjih težav zaradi krize evra, čeprav kanclerko te dni zagotovo skrbijo tudi nasledstveni spori v tehnološkem gigantu Siemens. Kaj če bo še pred volitvami izbruhnila kriza v kakšni od manj stabilnih držav območja evra? Tega se Merklovi ni treba bati. Pa ne zato, ker bi jih podcenjevala, ampak ker so evrske težave doslej samo krepile njeno verodostojnost med nemškimi volivci, kar ni mogoče trditi za druge krize, ki se kažejo tudi med poletnimi ­počitnicami.