Tiskane izdaje
Članica komisije, nekdanja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Carla Del Ponte je na predstavitvi poročila v Ženevi poudarila, da je napočil čas, da se vprašanje vojnih zločinov v Siriji prepusti mednarodnemu pravosodju.
»Predlagamo Mednarodno kazensko sodišče. Mi ne moremo sprejeti odločitve, vendar pozivamo mednarodno skupnost, da ukrepa, ker je napočil čas za ukrepanje,« je po pisanju Slovenske tiskovne agencije dodala. Poudarila je, da morata mednarodna skupnost in Varnostni svet ZN sprejeti odločitev, da te zločine prenesejo na pravosodje.
Predsednik preiskovalne komisije Paulo Pinheiro je ob tem spomnil, da komisija ni pravosodni organ. Kot je pojasnil po pisanju STA, na obeh straneh zbirajo informacije in med stranema ne delajo razlik.
Del Pontejeva je še spomnila, da je komisija že sestavila, sicer tajen, seznam oseb, ki so odgovorne za vojne zločine v Siriji. »Lahko identificiramo avtorje, ki so na visokih položajih in ki odločajo, organizirajo in načrtujejo,« je dodala. Izpostavila pa je, da bo seznam, ki je namenjen pravosodju, ostal tajen, saj je na sodišču, da na podlagi teh informacij sproži uradne preiskave in pripravi obtožnice.
Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija, ki jo je leta 2011 ustanovil Svet ZN za človekove pravice, je v poročilu tudi obsodila naraščanje nasilja in vojne zločine, ki so jih storile obe strani v Siriji.
Člani komisije, ki sicer niso obiskali Sirije, kjer je v nasilju od marca 2011 po ocenah ZN umrlo najmanj 70.000 ljudi, so tokratno poročilo pripravili na podlagi 450 intervjujev z žrtvami in povzročitelji nasilja. V zadnjem poročilu avgusta lani so vojnih zločinov že obtožili obe strani, vendar v nekoliko manjši meri protivladno stran.
V danes objavljenem poročilu pa opozarjajo na poslabšanje razmer, saj se je država znašla v spirali nasilja, ki se samo še stopnjuje, razmere na področju človekovih pravic pa se slabšajo. Konflikt je vse bolj sektaški, vse več je radikalnih in vojaških operacij, so poudarili.
V poročilu na 131 straneh med drugim še opozarjajo, da uničujoča dinamika državljanske vojne ne vpliva samo na civilno prebivalstvo, ampak skoraj izničuje kompleksno socialno strukturo države in ogroža prihodnje generacije ter mir in varnost v regiji.
