Kommersant: Zahod Rusijo prepričuje, da Asadu ponudi azil

Zahodne države so prepričane, da je bil na srečanju v Ženevi sklenjen dogovor, ki jasno nakazuje, da mora Asad oditi.

Objavljeno
04. julij 2012 11.28
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si
Damask − Zahodne države poskušajo Rusijo prepričati, da bi sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu podelila politični azil, čemur pa Moskva nasprotuje, danes poroča ruski časnik Kommersant, ki se sklicuje na diplomatske vire.

Kot opozarja ruska tiskovna agencija RIA Novosti, je zunanji minister Sergej Lavrov sicer že marca dejal, da Moskva al Asadu ne ponuja azila, čeprav so Zahodne države prepričane, da je bil na sobotnem srečanju v Ženevi sklenjen dogovor, ki jasno nakazuje, da mora Asad oditi.

Članice tako imenovane akcijske skupine za Sirijo, ki vključuje petih stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov − Veliko Britanijo, Kitajsko, Francijo, Rusijo in ZDA −, poleg njih pa še predstavnike Katarja, Turčije, Kuvajta in Iraka, so na srečanju v Ženevi sicer sprejele tranzicijski načrt posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofija Anana. Načrt predvideva oblikovanje prehodne vlade narodne enotnosti s popolnimi pooblastili, ki bi vključevala tako člane vlade predsednika al Asada kot opozicijskih skupin ter nadzorovala oblikovanje nove ustave in izvedbo volitev.

Nekaj dogovorov pa so na dvodnevni konferenci, ki se je končala pozno sinoči, uspele skleniti tudi sirske opozicijske skupine. Sprejele so namreč dva dokumenta, ki pa po navedbah ameriške tiskovne agencije AP nista najbolj jasna. Eden od njiju vsebuje splošna navodila, po katerih naj bi se v obdobju tranzicije ravnala opozicija, drugi pa vzpostavlja temelje za ureditev Sirije po Asadovem odhodu. Poleg tega so se delegati na srečanju načeloma dogovorili o podpiranju Svobodne sirske vojske, razpustitvi vladajoče stranke Bath ter izključitvi Asada in ostalih višjih predstavnikov režima iz tranzicije.

Po drugi strani se udeleženci srečanja v egiptovski prestolnici Kairo niso uspeli dogovoriti o oblikovanju enotnega telesa, ki bi zastopalo interese opozicije. Mnenja so se kresala tudi glede vprašanja morebitnega tujega vojaškega posredovanja v Siriji in vloge religije v bodoči sirski državi.