Damijan Slabe, zunanja politika
Helsinki - Z vožnjo na ledolomilcu Urho, brez kakršnih bi bila finska pristanišča, z njimi pa tudi finsko gospodarstvo v teh mrzlih dneh odrezana od sveta, je osem predsednikov iz tako imenovane skupine Arraiolos končalo dvodnevno srečanje v finski prestolnici.
Skupina, v kateri so predsedniki Avstrije, Finske, Italije, Latvije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske in Slovenije (Poljska, ki bo gostila naslednje srečanje, je tokrat manjkala), se sestaja vse od leta 2004, ko so se v portugalskem mestecu Arraiolos na pobudo takratnega portugalskega predsednika Jorgeja Sampaia prvič zbrali evropski predsedniki, ki po ustavnih ureditvah v svojih domačih državah nimajo večjih izvršnih pooblastil.
Slovenija na zasedanjih sodeluje od lanskega sestanka skupine, ki je bil na Madžarskem.
Letos je predsednike že drugič gostila odhajajoča finska predsednica Tarja Halonen, pozornost pa so namenili predvsem trem sklopom vprašanj: globalnemu položaju Evrope kot ekonomske, politične in kulturne sile v času gospodarske krize, skupnemu boju proti rastoči diskriminaciji in nestrpnosti, ter razmeram na tako imenovanem južnem evropskem dvorišču, kjer se od izbruha arabske pomladi dogajajo zgodovinski preobrati.
Ključne besede letošnjega zasedanja bi torej lahko bile tri, kot je dvodnevne pogovore kar se da na kratko za Delo povzel slovenski predsednik Danilo Türk: »Rast, jezik in angažiranje«. Rast, ki jo je po predhodni in nujni finančni konsolidaciji treba zagotoviti za izhod evropskih držav iz krize, jezik, ki ga morajo obvladati skupine priseljencev, da se bodo lahko vključile v normalno družbeno okolje, v katerem je treba na vsak način preprečiti vse pogostejše oblike diskriminacije, populizma in iskanja grešnih kozlov za nastale razmere, ter angažiranje, s katerim mora Evropa podpreti vse napredne oblike boja za demokratične spremembe v svoji soseščini in v svetu, če seveda noče zamuditi svoje vloge in zgodovinskosti trenutka.
Neformalna skupina predsednikov, ki se sestajajo enkrat letno, seveda ne more neposredno vplivati na dogajanje. Kljub temu pa ima, kot je na zaključni tiskovni konferenci poudarila finska gostiteljica Tarja Halonen, tudi zaradi svoje posrečene sestave, ki vključuje predsednike iz severnih, osrednjih in južnih članic Unije, določeno moralno moč in avtoriteto, s katero lahko opozarja na vse ključne težave in možne rešitve problemov.
Srečanje v Helsinkih so predsedniki izkoristili tudi za bilateralne pogovore. Predsednik Türk se je tako sestal z madžarskim predsednikom Pálom Schmittom, s katerim sta govorila o bližnjem obisku v Porabju, pogovor z nemškim predsednikom Christianom Wulffom pa je bil namenjen predvsem dogovarjanju o predvidenem spomladanskem obisku nemškega predsednika, ki naj bi v Slovenijo menda dopotoval v spremstvu močne delegacije nemških gospodarstvenikov.