Tiskane izdaje
Berlin – Odpoved načrtovanega referenduma je bila kot olajšanje. Kljub temu po manevrih grškega premiera Jorgosa Papandreuja tabuja ni več, na najvišji evropski politični ravni ni več izključeno slovo Aten od območja evra. Vsaj kot grožnja. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta začela trenirati strogost.
Nemške politike je atenski avanturizem pri odločanju o reševalnem svežnju, ki je bil sprejet po napornih in dramatičnih pogajanjih, osupil. Drug za drugim sicer pojasnjujejo, da Grčija mora ostati v območju evra, a z zavrnitvijo prejšnji teden sprejetega reševalnega programa bi nastale nove okoliščine. Nemčija je po besedah voditelja poslancev sovladajočih liberalcev Rainerja Brüderleja že tako pripravljena na grški bankrot, ki bi najbrž sledil zavrnitvi varčevalnega programa. Če Grčija ni resen pogajalski partner, ne more pričakovati velikodušne pomoči Nemčije.
Bulvarski Bild, ki je že na začetku krize ščuval proti zapravljivim Grkom, je ob pomoči funkcionarjev bavarskih konservativcev sprožil kampanjo za referendum o Grčiji v območju evra in prihodnosti Evrope, ki bi ga izpeljali v Nemčiji. Opozicijski socialdemokrati (SPD) se poskušajo predstaviti kot sila razuma in opozarjajo na preveč lahkomiselne razprave o izstopu Grčije iz območja skupne evropske valute. Refleks je po besedah predsednika SPD Sigmarja Gabriela razumljiv. Kljub temu bi morali imeti pred očmi dramatične posledice izstopa, zlasti večje reševalne svežnje za druge države.
»Ljudje imajo občutek, da jih Grki ne obravnavajo resno,« je pojasnil eden od vodilnih nemških politologov in biograf Merklove Gerd Langguth. Ravnanje Papandreuja, ki ključnih evropskih partnerjev na čelu z nemško kanclerko in francoskim predsednikom sploh ni obvestil o referendumu, da je neevropsko. Učinek referenduma bi bil po Langguthovih besedah nedvoumen: »Vsak Grk ve, da bi na referendumu, ne glede na postavljeno vprašanje, izbirali med obstankom v območju evra in nenadziranim bankrotom.«
Reševanje evra ključna naloga
Langguth je prepričan, da je reševanje evra ključna naloga mandata nemške kanclerke. S krizo ima velike težave na notranjepolitičnem terenu, čeprav je jedro težav (sprejetje Grčije in kršitev pakta stabilnosti) nastalo, ko je bila Merklova še v opozicijskih klopeh. »Ključno vprašanje je, ali je način reševanje iz krize pravilen,« je prepričan Langguth. Političarka, ki drugače kot Helmut Kohl ni s srcem za EU, marveč je »racionalna Evropejka«, si na notranjepolitičnem področju želi predvsem, da se volivci ne bi spet jezili, da je Nemčija evropski prvak v plačevanju (Zahlmeister).
Med nemškimi strokovnjaki je razširjeno prepričanje, da zapletov v Grčiji ne bi smeli obravnavati panično. V Nemškem inštitutu za gospodarske raziskave (DIW) so prepričani, da so sklepi z zadnjega vrha skupine z evrom pravilen korak, ki bi lahko okrepil zaupanje v denarno unijo, zato da bi jih morali čim prej uresničiti. Po mnenju predsednika DIW Gerta Wagnerja se je s Papandreujevimi manevri položaj zaostril. Četudi je tveganje v spoprijemanju z Grčijo veliko, evropski politiki ne bi smeli izgubiti živcev.
Podobna so sporočila iz gospodarstva in bank: grški izstop iz območja evra ne bi bil konec sveta. Glavni ekonomist Deutsche Bank Thomas Mayer je za nemški radio izjavil, da bi bilo območje evra kos izstopu Grčije, saj so se banke že pripravile na odpis dolgov. Grčija je poleg tega majhna, saj ima le 2,5 odstotka BDP celotnega območja evra. Tudi strahovi pred širjenjem grškega virusa na druge ranljive države niso več najbolj aktualni. Mayer je prepričan, da se je kriza z odlaganjem pravega reševanja grškega problema s prestrukturiranjem dolgov že tako ali tako razširila, tudi na Italijo.
