Konec stoletju prevar švicarske banke

New York – Švicarska bančna skupina Credit Suisse je postala prva velika finančna institucija v več kot dveh desetletjih, ki je priznala krivdo za sodelovanje pri davčnih utajah številnih premožnih Američanov. V ponedeljek je z ameriškim pravosodnim ministrstvom sklenila dogovor, po katerem bo morala plačati kar 2,6 milijarde dolarjev (1,9 milijarde evrov) kazni.

Vodstvo banke je priznalo, da so načrtno pomagali tisočem Američanov odpreti tajne račune v tujini, na katerih so svoje prihodke in denar skrivali pred ameriškim davčnim uradom (IRS). Dogovor s tožilstvom je pomembna zmaga za pravosodnega ministra Erica Holderja, saj skupaj preiskujejo kar okoli ducat švicarskih bank, v katere naj bi se v begu pred davki stekalo ameriško premoženje. »Ta primer kaže, da nobena finančna institucija, ne glede na velikost ali njen mednarodni doseg, ni nad zakonom,« je po ponedeljkovem zaprtju borznih trgov v ZDA oznanil Holder.

Po njegovih besedah lahko vsaka banka, ki se »obnaša tako predrzno«, pričakuje temeljito preiskavo ameriškega pravosodja.

Deseletja sporne prakse

Credit Suisse je zavračala vse zahteve po razkritju prihodkov, uničevala bančno dokumentacijo, premožnim strankam je lastnoročno dostavljala gotovino z njihovih tajnih računov v tujini, izdajali so jim tuje kreditne kartice ter se izogibali tudi najbolj osnovnim zahtevam davčne zakonodaje. »Tajne račune so skrivali pod imeni lažnih oseb in ustanov, zarota je trajala desetletja. Za vsaj eno bančno podružnico vemo, da so takšno prakso začeli pred več kot stoletjem,« je pojasnil Holder. Preiskovalci so ocenili, da je banka imela več kot 22.000 premožnih ameriških strank, njihovo premoženje pa je bilo vredno od deset do 12 milijard dolarjev, pri čemer so ga veliko večino skrili pred davkarijo. Ko je ameriška davčna uprava 2008 začela pospešeno razkrivati švicarske bančne račune, je Credit Suisse na vse načine ovirala preiskovalce, nekateri njeni uradniki pa so svojim strankam pomagali premoženje prenesti v druge davčne oaze, da bo ostalo skrito pred IRS.

Pred štirimi leti se je preiskava osredotočila na početje švicarskega velikana, toda banka je kljub temu zadrževala ključne dokumente, dovolila, da so se dokazi izgubili ali bili uničeni, hkrati pa so sami opravili površno notranjo preiskavo, trdi ameriško pravosodje. »Ne le da je banka vedela za to nelegalno početje, ampak je premišljeno sodelovala v njem in ga podpirala. Stotine zaposlenih, vključno z upravo, je spletkarilo v teh davčnih utajah,« je ameriški pravosodni minister prst usmeril v bančni vrh.

Direktor Credit Suisse Brady Dougan je zanje bolečo poravnavo pospremil z besedami, da »globoko obžalujemo preteklo obnašanje, ki je pripeljalo do nje«, in brž dodal, da niso zaznali bistvenega vpliva na poslovanje »ob povečanem zanimanju javnosti za ta primer v zadnjih tednih«. Kljub nekaterim pozivom iz Švice za zdaj nihče ne pričakuje odstopa vodstva. Preiskovalci so celo poskrbeli, da poravnava ne bi otežila poslovanja banke v ZDA. A ta se bo nedvomno soočila z izgubo strank, saj imajo številni pokojninski in naložbeni skladi v pravilih prepoved sodelovanja z institucijami, ki so priznale kršenje zakonodaje. Zato se večina bank v ZDA ob sklepanju poravnav ponavadi dogovori, da jim kljub plačilom visokih kazni ni treba priznati krivde.

Bančna tajnost

V skladu z dogovorom banki ne bo treba razkriti imen lastnikov tajnih računov, vendar pa bodo pravosodju po besedah Holderjevega namestnika Jamesa Colea predali podatke, ki jih bodo pripeljali do lastnikov posameznih računov. »Zbrani podatki bodo dovolj podrobni, da nam bodo omogočili poiskati lastnike računov in nato ustrezno ukrepati,« je Cole zagrozil davčnim utajevalcem. Credit Suisse pa je hkrati pohitela z zagotovilom, da dogovor ne zahteva kršitve bančne tajnosti. To je sprožilo nekaj pomislekov med politiki, da preiskovalci niso bili dovolj odločni. »Zame je skrivnost, zakaj ameriška vlada ni kot del poravnave zahtevala, naj banka izkašlja vsaj nekaj imen ameriških strank,« se je spraševal demokratski senator Carl Levin. Njegov republikanski kolega Charles Grassley pa je ogorčen, češ da lahko takšna poravnava šteje za strog ukor samo zaradi tega, ker so merila za Wall Street že leta na tako nizki ravni. »Morda bodo tudi posamezniki z vrha kdaj odgovarjali za kriminal, toda zdaj še ne,« ugotavlja Grassley.