Tiskane izdaje
London - Protestnike je po štirih mesecih vztrajanja pred katedralo sv. Pavla doletela podobna usoda kot istomisleče v New Yorku, Washingtonu in več drugih mestih po vsem svetu.
Enote policistov so kmalu po polnoči pričele z odstranjevanjem še zadnjega množičnega prizorišča protestov: s ploščadi pred katedralo sv. Pavla, kamor so se pripadniki gibanja Occupy naselili 15. oktobra lansko leto, je policija pregnala več deset oseb, potem ko sta ukrepanje proti protestnikom dovolila višje britansko sodišče in katedrala. Med policijsko akcijo je bilo aretiranih okoli 20 aktivistov, borcev za večjo ekonomsko in socialno enakost, od skupno nekaj več kot 60 ljudi; po prihodu policije jih je večina prizorišče zapustila prostovoljno, manjša skupina aktivistov se je medtem brez uspeha zoperstavila sodni izvržbi. Počasi, enega za drugim, so policisti s ploščadi in vhoda v katedralo odstranjevali še zadnje ostanke štirimesečnega projekta: najprej protestnike, nato pa še začasna bivališča, transparente. Štiri ure po prihodu mož v modrem je bilo prizorišče do potankosti izpraznjeno.
Usodo protestnikov je zapečatilo višje sodišče, potem ko je ugotovilo, da je zahtevana izpraznitev ploščadi upravičena in ni v nasprotju z zakonodajo. »Obžalujemo, da je prišlo do tega, a odločitev višjega sodišča govori sama zase,« je policijsko akcijo v pisni izjavi komentiral londonski mestni urad. Ko je mesec dni staro sodbo v sredo potrdilo še pritožbeno sodišče, je protestnikov postalo jasno, da se njihov čas pred katedralo izteka. »Žalostno je vse, kar se dogaja danes, a lahko smo ponosni na tisto, kar smo dosegli. Čeprav se je naša skupnost znašla pod napadom, se bomo znova organizirali in se vrnili močnejši,« je v izjavi za Guardian dejala Kai Wargalia, študentka, ki je pred katedralo sv. Pavla vztrajala od prvega dne. Cerkev, ki je protestnikom še pred časom zagotavljaja zaščito pred morebitnimi poskusi prisilne izselitve, posredovanja policije ni želela komentirati.
Anglikanska cerkev se je v zadnjih dneh in tednih znašla v neprijetnem položaju, ko se je morala odločati med skrbjo za nesrečne v družbi in ohranjanjem obstoječega političnega reda. Donedavni vodja mogočne katedrale v središču londonskega Cityja je vztrajal, da bi morala Cerkev predstavljati naravnega zaveznika protestnikov in v podporo začasnim prebivalcem ponudil svoj odstop. Giles Fraser je lahko le nemo opazoval praznenje ploščadi, medtem ko so protestniki svoje razočaranje znesli nad vodstvo katedrale. Brez njihove privolitve bi bil razplet drugačen, so vztrajali.
