Tiskane izdaje
Ljubljana – Praksi, da proizvajalci živil na svojih izdelkih zapisujejo in propagirajo zdravstvene trditve, o katerih nimajo potrjenih dokazov, bo kmalu odzvonilo. Evropska komisija je s pripravljenim seznamom dovoljenih trditev odločena do jeseni urediti to področje.
O decembra lani potrjenem seznamu 222 zdravstvenih trditev, ki se bodo smele uporabljati na živilih in prehranskih dopolnilih, bo v prihodnjih mesecih odločal evropski parlament. Če bo seznam potrjen, bo to po besedah dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani precej spremenilo stanje na trgu. O novih razmerah, na katere se bodo morali pripraviti živilci, so govorili na mednarodni konferenci, na kateri so sedanje dogajanje pojasnili tudi predstavniki evropske komisije. Njihovo sporočilo je nedvoumno: po uveljavitvi novih pravil bodo živilska podjetja morala v šestih mesecih nehati uporabljati neodobrene trditve.
Na trgu EU tako zdaj lahko najdemo številne trditve, ki nimajo znanstvene utemeljitve, je povedal Basil Mathioudakis z generalnega direktorata za zdravje in potrošnike pri evropski komisiji: »Govoriti o zavajanju je morda malo preostro, toda v praksi potrošniki zlahka sprejemajo take trditve, zato je treba vzpostaviti red. Prejeli smo in agenciji za varnost hrane poslali približno 4600 trditev. Ugotovili so, da jih je znanstveno sprejemljivih razmeroma malo.« Tudi zato da bodo potrošniki lahko zaupali trditvam, je po njegovem mnenju nujno treba očistiti trg.
Za trditve, ki se nanašajo na zdravje otrok in zmanjševanje tveganja za razvoj bolezni, je evropska uredba iz leta 2006 že velja, pri funkcijskih trditvah pa smo po Pravstovih besedah v prehodnem obdobju, ki bo trajalo še pol leta od sprejema seznama dovoljenih trditev. Zato lahko predvidoma v prihodnjih treh mesecih pričakujemo, da bo v evropskem parlamentu sprejet seznam dovoljenih zdravstvenih trditev.
Odobrene trditve se večinoma nanašajo na vlogo vitaminov in mineralov, saj so za dokazovanje zdravstvenih učinkov, ki jih imajo ta hranila, zadoščali manj zahtevni postopki znanstvenega dokazovanja, kot jih pri drugih hranilih zahtevajo pri Evropski agenciji za varno hrano (EFSA). Tu je ključna presoja znanstveno utemeljenih trditev.
Nerešeno je še tudi vprašanje zdravstvenih trditev za rastlinske izdelke, antioksidante, probiotike in nekatera druga hranila, saj so te trditve izvzeli iz postopka presoje. Po besedah Basila Mathioudakisa z generalnega direktorata za zdravje in potrošnike pri evropski komisiji, so trenutno »na čakanju«.
