V Žavljah, tik ob slovenski meji, naj bi španska družba Gas Natural že zelo v kratkem začela graditi uplinjevalnik, ki je dolgo razburjal javnost v Furlaniji - Julijski krajini in v Sloveniji. Uradnih papirjev o vladnem sklepu navdušeni tržaški politiki in gospodarstveniki še niso dobili.

Rim/Ljubljana - V Žavljah, tik ob slovenski meji, naj bi španska družba Gas Natural že zelo v kratkem začela graditi uplinjevalnik, ki je dolgo razburjal javnost v Furlaniji - Julijski krajini in v Sloveniji. Zdaj sta dekret o gradnji, za katerega se je srdito boril državni podtajnik za okolje Tržačan Roberto Menia, podpisala minister za kulturo Sandro Bondi in ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo. Novico je v Trst radostno sporočil zunanji minister Franco Frattini, ki je Tržačanom obljubil boj za uplinjevalnik pred kratkim, ko je bila v Trstu ministrska konferenca G8.

Uradnih papirjev o vladnem sklepu navdušeni tržaški politiki in gospodarstveniki še niso dobili, španska družba Gas Natural tudi ne. Tudi na vladni spletni strani sklepa o uplinjevalniku še ni, zadnji tak se nanaša na uplinjevalnik v Rovigu v Venetu. Tržaški lokalni časnik Piccolo piše, da je minister Bondi, ki je moral zagotoviti, da uplinjevalnik ne bo kvaril krajine ob obali Tržaškega zaliva ob slovenski meji, vladni odlok podpisal šele v torek, Meniova ministrica Stefania Prestigiacomo pa je to storila pred nekaj dnevi.

Iz novic, ki jih je mogoče na hitro zbrati v Rimu, kjer se ukvarjajo z drugimi, za prestolnico in za vso Italijo odmevnejšimi stvarmi, ni mogoče jasno razbrati, ali se je soseda Slovenija, ki jo gradnja uplinjevalnika še kako zadeva, res strinjala s sklepom Berlusconijeve vlade. Tudi to ni do konca jasno, ali je bila o tem uradno obveščena. Piccolo piše, da je italijanska diplomatska misija v Ljubljani, kjer so bili neodločni, pojasnila projekt.

Uplinjevalnik z zmogljivostjo osem milijard kubičnih metrov plina naj bi zgradili do leta 2014, Špance bo to stalo 600 milijonov evrov, za državnega podtajnika Menio, edinega člana Berlusconijeve vlade iz Furlanije - Julijske krajine, pa je to zelo pomembna odločitev, ki potrjuje vladno energetsko strategijo. Na obmejnem območju, kjer je stala rafinerija Esso, bodo v prihodnjih letih poleg uplinjevalnika zgradili tudi električno centralo z močjo 400 megavatov.

O terminalih spet septembra

Minister za okolje Karl Erjavec je potrdil, da na italijanski strani aktivno nadaljujejo projekt plinskega terminala v Žavljah. Zagrozil je, da bodo pri tem morali upoštevati slovenske pripombe, sicer jih čaka tožba na Evropskem sodišču v Luksemburgu.

»Dejavnosti v povezavi z gradnjo plinskega terminala v Žavljah potekajo zelo intenzivno, pri plinskem terminalu sredi zaliva pa trenutno ne opažamo kakšnih dejavnosti,« je dejal Erjavec. Italijanska stran je v zadnjih dneh poslala obsežen odgovor na slovenske »zelo strokovne, kakovostne, a zelo stroge« pripombe. Ta odgovor zdaj prevajajo, potem pa bo medresorska komisija, ki jo po novem vodi Zoran Kus, do konca avgusta pripravila nove pripombe. Septembra je namreč že predvideno srečanje z italijansko stranjo na vladni ravni.

Italija ima po Erjavčevih besedah dve možnosti. Po prvi bo upoštevala vse slovenske pripombe in odstranila ovire za projekt. Če pripomb ne bo upoštevala, se bosta morali strani spet sestati, če tudi to ne bo pomagalo, pa bo Slovenija vložila tožbo. »Tožba bo morala biti zelo dobro utemeljena z dokazi, da plinski terminal škodljivo vpliva na zdravje ljudi onkraj meje,« je dejal Erjavec. Glavno vprašanje je strateška presoja vplivov na okolje in zdravje ljudi.

Erjavec je poudaril, da so plinski terminali v interesu Evropske unije, saj je zelo odvisna od ruskega plina. V tistega v Žavljah naj bi namreč vozili plin iz Libije. »Pomembno je, da so terminali na območjih, kjer ne ogrožajo okolja in ljudi. Severni Jadran pa je občutljivo območje,« je dejal Erjavec.

Iz petkove tiskane izdaje Dela