Korejski »Titanik« v živo

Zdi se, da se Južnim Korejcem dogaja »Titanik« v živo, saj so včeraj ves dan po medijih sproti predvajali pretresljive posnetke s telefonov in poslana sporočila ujetih otrok v prevrnjeni ladji, ki se je pred kamerami dokončno potopila. Neki odrasli je ogorčeno sporočil, da je videl vsaj 40 otrok ujetih v enem prostoru, eden je zapisal: »Nismo še umrli, ribiška ladja je iz vode rešila 27 brodolomcev.«

Česa podobnega še nismo doživeli: da je ves svet vedel, kaj se dogaja z ladjo Sevol, in hkrati dolge ure ni bil sposoben rešiti večine ujetih v njej. Številni svetovni mediji poročajo o poslanih sporočilih, a hkrati poudarjajo, da viri niso uradno potrjeni. Vse skupaj pa kaže na precej kaotične razmere pri tokratnem reševanju. V akciji sodeluje približno 150 potapljačev, toda razmere so tudi zanje izredno nevarne. Morje je globoko nekaj manj kot 50 metrov, vidljivost je slaba, tok močan, ladja pa se je ves čas reševanja potapljala.

»Če bi skočili v vodo, bi bili rešeni«

Trajekt Sevol je plul dvakrat na teden iz mesta Inčeon na otok Džedžu, ki je najbolj znano južnokorejsko letovišče. Med potniki je bilo največ najstnikov iz srednjih šol iz okolice Seula, ki so potovali na štiridnevni izlet na otok, Slovencem znan tudi po nastopu nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2002.

Nekateri preživeli so korejskim novinarjem povedali, da so najprej slišali zelo glasen hrup, podoben eksploziji, in da se je ladja šele zatem začela nagibati. Posadka je potnikom ukazala, naj ostanejo na svojih mestih, in Južnokorejci, vajeni spoštovanja ukazov, so se znašli v dilemi: naj ubogajo ali naj se poskušajo rešiti s skokom v ledeno morje.

Preživeli in njihovi sorodniki zdaj čedalje glasneje obtožujejo posadko, saj je imel trajekt na voljo 46 rešilnih čolnov, v morje pa so spustili samo dva. Preživeli Ku Bon-hi je za AP izjavil, da je bilo časa za reševanje dovolj: »Če bi ljudje skočili v vodo, bi bili rešeni. Toda ukazali so nam, naj ne hodimo ven. Posadka je reševala ladjo in pozabila na potnike.«

Kapitan zapustil ladjo med prvimi

V Južni Koreji smo vzpostavili stik z Markom Perkovičem s fakultete za pomorstvo in promet, ki je v dneh pred nesrečo predaval na akademiji obalne straže in študente usposabljal za delo s sodobnimi simulatorji kriznega menedžmenta na morju. Na podlagi podatkov, ki so na voljo, je poskušal ugibati, kaj se je pravzaprav zgodilo. »Najprej se je omenjal trk s čerjo ali katerim drugim podvodnim objektom, vendar bi morala biti globina morja v tem delu najmanj 22 metrov (torej zadostna). Ponoči, med plovbo, je bila vidljivost slaba, ladja je plula s hitrostjo 18 vozlov. Mogoče je, da je bilo na tem območju več ribiških ladij, ki se jim je morala izogniti. Nagel manever izogibajoče se ladje, ki ne bi bila ustrezno balastirana, je povzročil njen večji nagib, ta naj bi povzročil premik tovora (vozil, cistern, približno 160 tovornjakov in avtov), ki ni bil ustrezno pričvrščen. Pri tem je lahko nastala celo eksplozija,« je Perkovič prenašal neuradne informacije korejskih medijev. Poleg tega je kapitan menda med prvimi zapustil potapljajočo se ladjo (povzpel se je na helikopter), ta del dogajanja pa naj bi zelo spominjal na nesrečo potniške ladje Costa Concordia.

Včeraj je bilo po navedbah Marka Perkoviča mobiliziranih več kot 170 reševalnih ladij in 29 letal oziroma helikopterjev. Klicu na pomoč se je odzvala tudi vojaška ladja ZDA. Sprva je obstajalo upanje, da je vsaj nekaj ujetih potnikov še živih zaradi zračnih žepov. O tem sta pričala tudi dva potnika, ki sta bila ujeta v ladji, a so ju rešili. Vsi opozarjajo, da je možnost preživetja zaradi hladnega morja izredno majhna.

Čedalje več očitkov vladi

Korejska obalna straža je zanikala, da bi oni priporočili izbrano plovno pot. Ladja je namreč plula zunaj priporočene (a nekoliko daljše) separacijske plovne poti. Korejska javnost je ogorčena in besna zaradi po njenem mnenju prepočasnega reševanja in ker med žrtvami ni niti enega ladijskega častnika. Čedalje več je očitkov južnokorejski vladi. Ladjar se je že opravičil, kapitan je rekel, da mu je žal, da je osramočen in da nima kaj povedati. V Yeosu so imeli pred dobrima dvema mesecema primer trčenja tankerja s terminalom, pri čemer se je izlilo 160 ton nafte.

Po podatkih, ki so jih včeraj objavljali na korejski TV, je bilo na trajektu 475 potnikov (od tega 325 otrok), 179 so jih rešili (75 otrok), 18 so našli mrtvih (pet otrok) in 278 je bilo še pogrešanih (245 otrok).

Nesrečo so v Južni Koreji že označili za eno najhujših v zgodovini po korejski vojni in podobno tragediji, ki se je zgodila leta 1993, ko je ob tedanji potopitvi korejskega trajekta umrlo 292 ljudi.