Koristi državljanstva, ki odpira vrata EU, niso poceni

Avstrija vlagateljem ponuja državljanstvo za (neuradno) vsaj deset milijonov evrov, Madžarska dovoljenje za bivanje za 250.000.

Objavljeno
16. december 2012 17.15
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj

Dunaj – Avstrijski potni list je eden najdragocenejših potovalnih dokumentov, saj omogoča neovirano potovanje v skoraj vse države sveta in neomejeno gibanje v evropskem schengenskem območju. Nič čudnega torej, da je možnost uradnega »nakupa« avstrijskega državljanstva privlačna, a tudi kontroverzna.

Avstrija je edina država Evropske unije, ki uradno omogoča podelitev državljanstva tujcu v zameno za vlaganje v njeno gospodarstvo. Zakon o državljanstvih namreč pravi, da ga lahko dobi tujec, o katerem vlada ugotovi, da je zaradi njegovega preteklega prispevka in pričakovanih izjemnih dosežkov v prihodnosti podelitev državljanstva v posebnem interesu Republike Avstrije.

Kriteriji, zaviti v meglo

O tem, kakšni morajo biti ti izredni dosežki, je avstrijska vlada skrivnostna, prav tako glede številke, koliko državljanstev podelijo tujcem zaradi takšnih dosežkov. Državna statistika, na katero se v odgovoru sklicuje ministrstvo za notranje zadeve, takšnih primerov ne vodi ločeno; iz podatka, da so v prvih devetih mesecih letošnjega leta podelili 39 državljanstev osebam s stalnim bivališčem v tujini, je težko razbrati, ali se v tej skupini skrivajo tudi osebe z izjemnimi dosežki.

Na internetu je najti veliko organizacij, ki ponujajo pomoč pri pridobivanju državljanstev in dovoljenj za bivanje v številnih državah, med njimi je vedno tudi Avstrija. Sodeč po navedbah na spletni strani best-citizenships.com mora tujec za pridobitev avstrijskega potnega lista plačati vsaj tri milijone evrov kot donacijo (muzeju, raziskovalni instituciji ...) oziroma dobrodelni prispevek ali pa vložiti vsaj deset milijonov evrov v avstrijsko gospodarstvo.

Ob tem na spletu navajajo, da je postopek za pridobitev državljanstva za tuje vlagatelje drag in zapleten, saj morajo dodelitev potrditi na več ravneh odločanja, na koncu mora soglašati tudi vlada. Stroški vseh postopkov so na omenjeni spletni strani ocenjeni na 600.000 evrov. »Avstrijsko državljanstvo je draga, a najhitrejša pot do potnega lista države EU,« so zapisali. Prednosti so še: prosilcu ni treba znati nemško ne imeti stalnega bivališča v Avstriji,­ lahko obdrži prvotno držav­ljanstvo, saj Avstrija ne sporoča podatkov o dodeljenem državljanstvu prvotnim domovinam prosilcev. Poleg tega je menda tako podeljeno državljanstvo nepreklicno.

Temna plat trgovine z državljanstvi

Možnost »nakupa« avstrijskega državljanstva je bila deležna veliko pozornosti leta 2010, ko je takratni vodja koroške svobodnjaške stranke Uwe Scheuch ponudil avstrijsko državljanstvo ruskemu vlagatelju v zameno za večjo investicijo v deželno gospodarstvo in plačilo podkupnine stranki. Junija letos je sodišče Scheucha obsodilo na 150.000 evrov kazni in sedemmesečno pogojno zaporno kazen, ki še ni pravnomočna.

Ob razkritju afere je tedanja notranja ministrica, zdaj prva dama ministrstva za finance Maria Fekter, zanikala, da je avstrijsko državljanstvo naprodaj, češ da za njegovo pridobitev plačilo ni dovolj. Povedala je, da država letno podeli od 33 do 41 državljanstev za izjemne dosežke, med prejemniki pa niso samo investitorji, ampak tudi kulturniki, športniki in drugi.

Podoben primer se je sicer zgodil tudi leta 2007, ko je Jörg Haider dvema ruskima vlagateljema za investiciji po 900.000 evrov priskrbel državljanstvo z domnevnim pritiskom na tedanjega predsednika vlade Wolfganga Schüssla in ministra za gospodarstvo Martina Bartensteina.­

Na Madžarsko bi se selili predvsem Kitajci

Madžarski parlament je v torek sprejel zakon, ki tujim investitorjem v zameno za nakup pet- ali večletnih madžarskih državnih obveznic v minimalni vrednosti 70 milijonov forintov oziroma 250.000 evrov omogoča pridobitev dovoljenja za stalno bivanje na Madžarskem. Na madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani so nam pojasnili, da se za takšno možnost zanimajo predvsem vlagatelji iz Kitajske. Natančnejših ocen, koliko denarja bi lahko tako zbrali, predlagatelji zakona v času njegovega sprejemanja niso podali. V nasprotju s politiki neodvisni strokovnjaki dvomijo, da bi lahko imel takšen zakon večje finančne učinke.