Varčevalni ukrepi so odnesli premiera Boca. Se bo moral od položaja posloviti tudi romunski predsednik?

Beograd − Romunski premier Emil Boc je danes odstopil s pojasnilom, da želi tako zmanjšati politično in socialno napetost v državi. Predsednik Traian Basescu je odstop sprejel in za začasnega premiera imenoval pravosodnega ministra Catalina Predoiuja, ki bo vlado vodil do novembrskih volitev.

Čeprav je vse kazalo, da Emilu Bocu, ki je v tem mandatu trikrat preživel glasovanje o nezaupnici v parlamentu, tudi večtedenski množični protesti v Bukarešti in drugih večjih romunskih mestih ne bodo prišli do živega, je na koncu le popustil pod težo nezadovoljstva ljudi. Protestom proti njegovi desnosredinski vladi zaradi ostrih varčevalnih ukrepov ni bilo videti konca, po javnomnenjskih raziskavah pa vladajočo stranko podpira le še desetina državljanov. Boc je bil premier od leta 2008, ko je Romunijo prizadela huda recesija, večina državljanov pa se ni zmenila za njegova zagotovila, da varčevalni ukrepi že dajejo prve otipljive rezultate.

Trnova pot iz kriznega prepada

Romunija je zabredla v resno krizo leta 2009, ko se je njeno gospodarstvo skrčilo za sedem odstotkov. Zato je od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke najela 20 milijard evrov posojila, da je sploh lahko izplačala plače in pokojnine. Vlada se je morala zavezati, da bo sprejela ostre varčevalne ukrepe, tako da je že naslednje leto zvišala davek na dodano vrednost z 19 na 24 odstotkov in znižala plače v javni upravi za četrtino, brez dela pa je ostalo več deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Vlada je zamrznila pokojnine, parlament pa je potrdil tudi pokojninsko reformo, ki bo postopoma višala upokojitveno starost.

Lani je nato Romunija sklenila še preventivni dogovor z IMF in EU o petih milijardah evrov posojila, ki bi ga dvignila le v nujnem primeru. Po dveh letih recesije je Romunija lani znova dosegla gospodarsko rast, javni primanjkljaj pa bo predvidoma znašal manj kot tri odstotke BDP. Misija IMF in EU je pohvalila Bocovo vlado za reforme, ki jih je izvedla v zadnjih dveh letih, medtem ko je za letos Romuniji napovedala od 1,5- do 2-odstotno gospodarsko rast. Kljub temu Bocov poziv državljanom k enotnosti, češ da bodo lahko le tako uspešno premagali gospodarske težave, očitno ni padel na plodna tla.

Na drugi strani je bila desnosredinska Bocova vlada neuspešna na zunanjepolitičnem prizorišču, kajti Romunija je lani upala, da se bo lahko pridružila schengenskemu območju, a so temu nasprotovale Francija, Nemčija, Finska in Nizozemska. Čeprav so si prve tri države premislile in zdaj nimajo več pomislekov, v Amsterdamu še naprej vztrajajo, da mora Romunija najprej pokazati viden napredek na področju boja proti korupciji.

Predsednik Traian Basescu je ostro kritiziral Nizozemsko, ker blokira priključitev Romunije schengenskemu območju, češ da je njegova država izpolnila vse pogoje za to. Bukarešta sicer nizozemski desnosredinski vladi očita tudi, da je talka skrajno desne Svobodnjaške stranke Geerta Wildersa, ki ostro nasprotuje priseljevanju, od njene podpore pa je odvisna vladajoča koalicija v Amsterdamu. Basescu je izrazil zaskrbljenost, ker v evropske vlade vstopajo protievropske stranke.

Zdaj že nekdanji premier Boc je ob odstopu pozval poslance, naj čim prej glasujejo o novi vladi, da bi Romuniji zagotovili stabilnost v teh težkih časih, Basescu pa se bo sestal z voditelji političnih strank, da bi našli izhod iz politične krize v državi. Prvak socialistov (PSD) Victor Ponta je poudaril, da so pripravljeni sprejeti vsako odgovorno rešitev, ki bo pripeljala do čimprejšnjih volitev. Poslanci opozicijskega zavezništva USL so pred tem napovedali, da ne bodo več sodelovali pri delu parlamenta, bodo pa obdržali mandat in pravico do glasovanja do odstopa Bocove vlade in predčasnih volitev. V USL so zbrani liberalci (PDL) in PSD, ki so opozorili, da desnosredinska vlada zavrača vsak dialog o nezadovoljstvu ljudi z gmotnim položajem. Še ostrejši je bil vodja PDL Crin Antonescu, ki meni, da Romunija potrebuje radikalno rešitev, to pa so čimprejšnje predčasne predsedniške in parlamentarne volitve.

Naveličani politične elite

Politični analitiki se sprašujejo, ali bo Bocov odstop pomiril nezadovoljno množico ljudi, ki so proteste zaradi zdravstvene reforme razširili v demonstracije proti vladnim varčevalnim ukrepom in korupciji, ali pa bodo še naprej zahtevali tudi odstop romunskega predsednika. Romuni so jezni na oblast, ker so eni izgubili delo, drugim so se znižale pokojnine, tretji pa se kratko malo počutijo ponižane. Slednji so jasno povedali, da so se zbrali na protestih, ker jim dovolj celotnega političnega razreda, tako opozicije kot vladajočih strank.

Da nimajo kaj prida izbire, ne priča le dejstvo, da je Boc mižal na obe očesi, ko je šlo za boj proti vse bolj razširjeni korupciji, ampak tudi razsodba romunskega vrhovnega sodišča, ki je nekdanjega premiera Adriana Nastaseja, predsednika socialdemokratske vlade med letoma 2000 in 2004, obsodilo na dve leti zapora zaradi poneverbe 1,7 milijona evrov za predvolilno kampanjo leta 2004.