Korupcija po japonsko: V imenu OI tudi neprijavljenih pol milijona dolarjev

Zaradi »sumljivega osebnega posojila je odstopil guverner Tokia, najbolj zaslužen ta organizacijo OI leta 2020.

Objavljeno
20. december 2013 18.45
Tokyo Gov. Naoki Inose bows during a press conference of his resignation at the metropolitan government hall in Tokyo, Thursday, Dec. 19, 2013. Inose announced his resignation over his receiving of 50 million yen in cash from hospital operator
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
»Odločil sem se, da bom odstopil,« je sporočil guverner Tokia, ki je bil eden od voditeljev kampanje, s katero so se zavzemali za to, da se olimpijske igre 2020 organizirajo v japonskem glavnem mestu

Še pred tremi meseci je bil junak svojega mesta in vsega naroda. Pred tremi dnevi je objavil novo knjigo z naslovom »Moč za zmago«. V četrtek pa se je globoko priklonil in odstopil s položaja guvernerja Tokia. Njegovo ime ne veliko objavljajo vsi časopisi. Naoki Inose. K njegovemu imenu sta dodani še besedi »sumljivo posojilo«.

Inoseju so še donedavnega pripisovali največ zaslug za to, da so Tokiu dodelili vlogo gostitelja olimpijskih iger leta 2020. Ko je takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge 8. septembra v Buenos Airesu izgovoril ime japonskega glavnega mesta, se je na Japonskem šele začenjalo daniti, ulice pa so že bile polne ljudi, ki so vzklikali »banzai« (»živel deset tisoč let«) in v zrak metali konfete.

Sedeminšestdesetletni Inose je bil njihov junak. »Ne bi si smel izposoditi tega denarja,« je priznal ponižani guverner, ko se je izkazalo, da je od medicinske korporacije Tokušukai dobil osebno posojilo v znesku 50 milijonov jenov (485.000 ameriških dolarjev), in to novembra lani, torej mesec dni pred občinskimi volitvami, na katerih je dobil največje število glasov v zgodovini Tokia.

Inose je tako z lovorikami okoli vratu na tej dolžnosti zamenjal karizmatičnega in prav tako kontroverznega Šinatara Išiharo, ki je v 13 letih, kolikor je bil na čelu glavnega mesta, izgovoril celo vrsto problematičnih in pogosto citiranih komentarjev, vendar pa se ni nikoli znašel v središču kakršnega koli že finančnega škandala.

Inosejeve težave so se začele septembra, ko so v korporaciji Tokušukai uvedli preiskavo zaradi sumničenj v zvezi s kupovanjem glasov. Izkazalo se je, da je Inose, ki je bil takrat namestnik guvernerja, dobil 50 milijonov jenov v gotovini, da tega ni nikomur prijavil, da so mu denar prinesli v torbi, da ga je imel nato spravljenega v sefu, da je bilo posojilo brez vsakršnih obresti in roka vračila in da je bilo morda na določen način povezano z nakupom bolnišnice, ki je bila v lasti Tokijske družbe za električno energijo (Tepco), v kateri so izvedli temeljito reformo, potem ko je leta 2011 cunami huje poškodoval njeno jedrsko elektrarno Fukušima.

Čeprav je Inose denar pozneje vrnil v tisti isti torbi, v kateri so mu ga izročili, se je pokazalo, da je v dosjeju strankarsko neodvisnega guvernerja preveč spornih točk, da bi lahko še naprej užival podporo vladajoče Liberalno-demokratske stranke (LDP) in samega premiera Šinza Abeja.

Abe je dodelitev olimpijskih iger 2020 japonskemu glavnemu mestu izkoristil kot eno od komponent svojega neonacionalizma. Zanj je izjemno pomembno, da priprave na ta športni dogodek potekajo brez škandalov. Tokio je prvo azijsko mesto, v katerem bo ta vrhunski športni dogodek potekal že drugič, zato se na igre pripravljajo zelo resno. Premieru, ki je trdno odločen, da bo državo izvlekel iz gospodarske stagnacije, in ki odločno zavrača očitke, da s svojim programom Japonsko peha le še globje v dolgove, je veliko do tega, da bodo olimpijske igre tudi finančni uspeh, saj bodo zanje porabili najmanj šest milijard dolarjev.

Tisti, ki so naklonjeni »abenomiki«, kot se imenuje Abejev gospodarski program, ki temelji na načelu velike porabe, trdijo, da bodo naložbe v predolimpijske priprave pozneje prinesle 30 milijard dolarjev dobička, bolj previdni pa se bojijo, da bodo športne igre odprle hitro tekaško stezo za nova posojila brez pokritja, ki jih bodo morali nato Japonci drago plačati.

V takšnem neenotnem vzdušju funkcije tokijskega guvernerja prav gotovo ne more opravljati mož, ki ima na vesti sumljivo »osebno« posojilo. Abe je na škandale okoli prikrivanja denarja še toliko bolj občutljiv, ker se je njegova priljubljenost v tem mesecu zmanjšala za celih 10 odstotkov (z okoli

60 odstotkov, kolikor jih je imel do zdaj), kar je odziv javnosti na njegov predlog zakona o ureditvi državnih tajnosti.

»Še vedno nameravamo prirediti najboljše olimpijske igre,« je Abe komentiral odhod Naokija Inoseja, čigar odstop je osebno zahteval. »Glede tega se ni nič spremenilo.« Novega guvernerja Tokia bodo izvolili februarja prihodnje leto, Inose pa se bo, kot je dejal, vrnil k pisanju knjig. Na Japonskem so politiki pogosto tudi pisatelji. To se je pokazalo kot izjemno koristno. Ko ne morejo pojasniti, kako se je v njihovem sefu znašel kup denarja, ki ga niso prijavili, lahko v hipu sami sebi postanejo navdih za novo knjigo o vzponu in padcu, o moči, da se zmaga, in o pogumu, da se prizna poraz. Priprave na olimpijske igre pa se bodo nadaljevale, kot da se ni nič zgodilo.