Tiskane izdaje
Čeprav je bilo veliko vprašanj, o katerih sta razpravljali strani, tako ali drugače povezanih z razmerami na severu pokrajine, je bilo tokrat prvič na dnevnem redu prav vprašanje tega dela Kosova. V Bruslju so zagotovili, da se s tem ni spremenila narava dialoga med Beogradom in Prištino. Ivica Dačić je po srečanju dejal, da sta struktura vzporednih srbskih institucij na severu Kosova in poseben odnos do srbskega naroda, ki živi na Kosovu, bistveno vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti v enem večeru. Po njegovem je rešitev oblikovanje novih institucij na severu Kosova, ki bodo sprejemljive za Prištino in kosovske Srbe.
Hashim Thaçi je poudaril, da bo spoštoval željo državljanov na severu Kosova, da si izberejo predstavnike. Pojasnil je, da je srbska vlada prvič prevzela obveznost in odgovornost za ukinitev vzporednih varnostnih institucij na Kosovu. Po tem dogovoru bo razpustitev srbskih varnostnih organov na Kosovu potekala hitreje.
V četrtem krogu dialoga sta premiera dosegla začasni dogovor o plačilu carin na administrativnih prehodih med Srbijo in Kosovom. Denar od plačila carin se bo stekal v poseben sklad za razvoj občin na severu Kosova. Dačić je pojasnil, da je rešitev prehodne narave, ker se je treba še dogovoriti o tehničnih podrobnostih. Dogovor je v skladu z nacionalnim interesom in stališčem kosovskih Srbov, da ne plačujejo carine kosovskim institucijam.
Zaveza Prištine
Kosovski premier je posebej poudaril, da je Kosovo enotno carinsko območje in da se bodo carine plačevale skladno s kosovsko ustavo in zakoni. Zavezal se je, da bo Priština ustanovila poseben sklad za razvoj občin na severu Kosova, ker je temu območju treba zagotoviti nadaljnji razvoj in povrniti zaupanje tamkajšnjih državljanov.
V kabinetu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton so potrdili, da sta premiera dosegla začasni dogovor o plačilu carin na administrativnih prehodih. Pogovor je bil dolg in konstruktiven, iz njenega kabineta pa so sporočili, da se bodo pogovori, ki potekajo pod okriljem Unije, nadaljevali februarja.
Dačić se je v Bruslju sestal tudi s predsednikom evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, ki je dejal, da si srbski premier zasluži priznanje za odločitev, da se bo posvetil dialogu o normalizaciji odnosov s Prištino. Evropska unija bo izpolnila obveznosti do Srbije, vendar so nujni novi koraki k normalizaciji odnosov s Kosovom, pri čemer je ključen čas. Povedal je, da bo Unija spomladi na novo proučila napredek v kontekstu morebitne odločitve o odprtju pristopnih pogajanj. Normalizacija odnosov s Prištino ostaja ključna zahteva Unije od Srbije za zagon pogajanj.
Dačićev optimizem
Srbski premier je optimističen glede obetov Srbije, da bo do začetka julija dobila datum za začetek pogajanj o pridružitvi Uniji. Po njegovem je iz besednjaka v bruseljskih diplomatskih krogih mogoče sklepati, da je Srbija povečala lastno kredibilnost. V tem duhu je ocenil svoj pogovor s pomočnikom namestnika ameriške državne sekretarke Philipom Reekerjem, ki je za napredek v dialogu čestital tudi Thaçiju. Dačić je poudaril, da takšnega tona v zvezi s Srbijo ni slišal zadnjih dvajset let.
Vidno in trajno izboljšanje odnosov je za Srbijo in Kosovo pogoj za napredek na poti v Unijo. Srbija brez napredka ne more računati na začetek pristopnih pogajanj, Kosovo pa ne na začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. V tej luči je treba razumeti izjavo srbskega premiera, da bi se Srbija lahko pogovarjala tudi o članstvu Kosova v Združenih narodih (ZN), vendar mora biti Priština pripravljena nekaj ponuditi v zameno. Priština na Srbijo pritiska prek EU, medtem ko Beograd Kosova ne spusti v ZN. To bi lahko nadaljevali še trideset let, kar ni v interesu niti Srbije niti Kosova.
Kosovski politični vrh še vedno zavrača možnost, da bi sever Kosova dobil avtonomijo. Kar zadeva platformo o Kosovu, ki jo je razkril srbski predsednik Tomislav Nikolić, je za Thaçija povsem brez vrednosti in bo ostala mrtva črka na papirju.
