Tiskane izdaje
Z odločitvijo Mednarodne skupine za upravljanje Kosova (ISG) o koncu nadzorovane neodvisnosti se je končal mandat mednarodnega civilnega predstavnika za Kosovo Pietra Feitha, kar pomeni, da mednarodna skupnost s posredovanjem civilnega predstavnika ne bo več popravljala zakonov in drugih sklepov kosovske oblasti. O tem, da bo Kosovo še naprej nedokončana država, priča dejstvo, da bosta v državi ostala Kfor, ki je danes zaprl vse nezakonite prehode čez zeleno mejo s Srbijo, in Eulex, ki pomaga pri vzpostavljanju kosovskega pravosodja, carine in policije.
Da je bilo odločitev ISG sploh mogoče udejanjiti v praksi, je kosovski parlament sprejel 22 ustavnih dopolnil ter ratificiral tudi sporazum z EU o nadaljevanju misije Eulexa do junija 2014. Na Kosovu bo tako ostal tudi posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu Samuel Žbogar. Po njegovih besedah je kosovski parlament s svojimi odločitvami potrdil zavezanost Kosova k evropski prihodnosti. Proti sprejetju ustavnih dopolnil je bila najmočnejša opozicijska stranka Samoodločba Albina Kurtija, ki ima vse več podpore med prebivalstvom. Vodja njene poslanske skupine Visar Ymeri je poudaril, da ustavna dopolnila niso končala nadzorovane neodvisnosti, kajti s sporazumom z EU se začenja nova faza nadzora, ker bo Eulex na Kosovu še dve leti. Nadzorovano neodvisnost je predvidel načrt nekdanjega posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija iz leta 2007. Ko je Kosovo 17. februarja 2008 razglasilo neodvisnost, se je kosovska oblast zavezala, da bo spoštovala načrt, ki ga je mednarodna skupnost na čelu z ZDA sprejela kljub neuspešnim pogajanjem s Srbijo in nasprotovanju Rusije v VS ZN. Čeprav je ISG ugotovila, da je izvajanje načrta v sklepni fazi in da je čas za odpravo nadzorovane neodvisnosti, je dejstvo, da Priština na severu z večinskim srbskim prebivalstvom, ki ne priznava kosovskih institucij, načrta sploh ni izvajala in da ni zaživel niti v srbskih enklavah južno od Ibra.
Brez avtonomije za Srbe
Kosovski premier Hashim Thaqi je napovedal, da bo vlada v Prištini po uveljavitvi popolne samostojnosti v svoje institucije vključila tudi Srbe na severu Kosova. Odločno je zavrnil možnost, da bi kosovski Srbi dobili avtonomijo ali poseben status, zagotovil pa je, da bo sodeloval z vsakim srbskim voditeljem, izvoljenim na severu, ki spoštuje kosovske institucije. Kot je poudaril, je dolgoročni cilj države vstop v EU in Nato, kar pa je povezano z ureditvijo odprtih vprašanj s Srbijo, ki kosovske samostojnosti ne priznava. Čeprav se v EU in Srbiji zavedajo, da je predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz z izjavo, da bo Srbija za vstop v EU morala priznati Kosovo, le glasno povedal, kar si na tihem misli večina, sta evropski komisar za širitev Štefan Füle in srbski premier Ivica Dačić zaradi ljubega miru poudarila, da EU od Srbije pričakuje normalizacijo odnosov in ne tudi priznanja Kosova.
Direktor vladnega urada za Kosovo Aleksandar Vulin je izjavil, da večja samostojnost začasnih institucij v Prištini, ki so vedno ravnale krivično, če jim je mednarodna skupnost dovolila samostojno odločanje, ne zbuja zaupanja in upanja za Srbe. Po mnenju predsednika občine Kosovska Mitrovica Krstimira Pantića se na severu Kosova ne bo nič spremenilo, bivši državni sekretar za Kosovo Oliver Ivanović pa meni, da bo odločitev ISG negativno vplivala na življenje Srbov v enklavah južno od Ibra. Srbski premier Dačić pravi, da Srbija ne sprejema niti nadzorovane niti popolne neodvisnosti Kosova. Za Srbijo vprašanje ni rešeno, dokler v to ne privoli sama. Če ne bi bilo tako, je še menil Dačić, ne bi toliko pritiskali na nas, da priznamo Kosovo. Kako gleda srbski politični vrh na konec nadzorovane neodvisnosti Kosova, je mogoče sklepati tudi iz ravnanja srbskega tožilca za vojne zločine Vladimirja Vukčevića, ki je izrabil priložnost za trditev, da ima pričo kraje organov ugrabljenim Srbom med vojno na Kosovu v letih 1998 in 1999.
