Petro Porošenko prisegel kot novi predsednik Ukrajine

Inavguracijske slovesnosti novoizvoljenega ukrajinskega predsednika se udeležuje tudi Borut Pahor.

Objavljeno
07. junij 2014 09.32
Posodobljeno
07. junij 2014 09.32
UKRAINE-CRISIS/POROSHENKO
Mo. B., Delo.si, STA
Mo. B., Delo.si, STA

Kijev, Ljubljana - Dva tedna po prepričljivi zmagi na predsedniških volitvah 25. maja je kot novi ukrajinski predsednik danes pred parlamentom prisegel 48-letni milijarder Petro Porošenko.

V parlamentu v Kijevu, vrhovni radi, je v prisotnosti visokih gostov iz več kot 50 držav, med katerimi je tudi slovenski predsednik Borut Pahor, prisegel na ukrajinsko ustavo. V govoru se je zavezal, da bo ohranil enotnost države, in zatrdil, da si ne želi vojne ali maščevanja, a na nekatere kompromise ni pripravljen.

»Obljubljam, da bom z vsemi sredstvi branil suverenost in neodvisnost Ukrajine,« je ob prisegi v vrhovni radi po poročanju Slovenske tiskovne agencije dejal Porošenko.

V govoru, ki je sledil in v katerem je izmenično govoril ukrajinsko in rusko, je pozval k miru, varnosti in enotnosti. V luči napetih razmer na vzhodu Ukrajine je poudaril, da si ne želi vojne. »Ne želim si vojne in maščevanja, kljub velikim žrtvam, ki jih je utrpel ukrajinski narod,« je dejal novi predsednik.

Proruske separatiste na vzhodu je znova pozval, naj odložijo orožje, ter tistim, »ki nimajo krvi na svojih rokah«, obljubil amnestijo.

Obljubil decentralizacijo oblasti in spoštovanje pravice do rabe ruskega jezika

Zatrdil je, da bo ohranil enotnost države, ter sodržavljanom na vzhodu obljubil decentralizacijo oblasti in pravico do svobodne javne rabe ruskega jezika. Vzhodnim regijam Doneck in Lugansk je med drugim ponudil možnost izvedbe predčasnih regionalnih volitev. A glede ozemeljske celovitosti, kot je dejal, pogajanj ne bo.

Tudi glede statusa polotoka Krim, ki si ga je priključila Rusija, in proevropske drže Ukrajine kompromisov z Moskvo ni pripravljen sklepati. »Krim je bil, je in vedno bo ukrajinsko ozemlje,« je poudaril in dodal, da je to stališče že predstavil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu med njunim petkovim srečanjem v Normandiji ob robu slovesnosti ob 70. obletnici dneva D.

Kot je še obljubil, se bo Ukrajina pridružila Evropski uniji. »Prišel je čas, da vzpostavimo novo in moderno Ukrajino,« je dejal po poročanju STA.

Janukoviču očital podporo terorizmu

Nekaj besed je novi ukrajinski predsednik namenil tudi kritiki svojega predhodnika Viktorja Janukoviča, ki je po krvavih proevropskih protestih v Kijevu pred meseci zbežal v Rusijo. Porošenko je Janukoviču danes očital, da financira terorizem na vzhodu Ukrajine in da je »popolnoma odgovoren za tamkajšnjo trenutno situacijo«.

Med tujimi gosti danes v Kijevu so ameriški podpredsednik Joe Biden, nemški predsednik Joachim Gauck, poljski predsednik Bronislaw Komorowski, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, pa tudi predsednik republike Pahor. Med gosti na slovesnosti je tudi beloruski voditelj Aleksander Lukašenko. Rusijo zastopa veleposlanik Mihail Zurabov.

Po slovesnosti v parlamentu bo Porošenko v središču glavnega mesta danes še prevzel vrhovno poveljstvo nad ukrajinskimi oboroženimi silami.

Odzivi

V Kijev medtem že prihajajo odzivi na Porošenkovo zaprisego in čestitke. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je ob tem izrazil prepričanje, da bo novi predsednik pomagal stabilizirati Ukrajino in bo vodil vključujoč politični dialog. Po besedah sekretarja Nato ostaja zavezan podpori Ukrajini na področju varnosti in obrambe.

Van Rompuy je v sporočilu zapisal, da je danes »priložnost za upanje«. Porošenkova velika zmaga na volitvah je po njegovem dobra popotnica za izvedbo reform, s katerimi bo Ukrajina postala moderna in demokratična ter »enotna in decentralizirana država, kjer bodo vsi našli svoje mesto in bodo spoštovane različne identitete in manjšine«.

Ognjeni krst

Porošenko je sicer »ognjeni krst« predsednika že prestal v sredo, ko se je ob robu slovesnosti ob prvih povojnih demokratičnih volitvah na Poljskem sestal s predsednikom ZDA Barackom Obamo, v četrtek nato v Berlinu z nemško kanclerko Angelo Merkel, v petek pa ob robu slovesnosti ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji med drugim celo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Čeprav formalno srečanje Putin-Porošenko ni bilo predvideno, pa sta se srečala in na kratko govorila - predvsem o možnosti prekinitve ognja in drugih ukrepih za omilitev razmer na vzhodu Ukrajine - ob robu kosila, ki ga je za voditelje gostil francoski predsednik Francois Hollande.

V pričakovanju razglasitve vojnega stanja

Tako inavguracija kot pred tem same volitve so potekale v luči krvavih spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu države. Kot piše STA, mnogi pričakujejo, da bo ena od prvih potez Porošenka po prevzemu »žezla« razglasitev vojnega stanja v regijah Doneck in Lugansk.

Porošenko je napovedal, da bo njegova prioriteta pomiritev upora na vzhodu države in da je pripravljen na dialog, vendar pa se s »teroristi« na vzhodu države ne bo pogovarjal.

Poleg poenotenja države novega predsednika sicer čaka še en ogromen izziv - gospodarske težave Ukrajine, ki ji poleg bankrota grozi ustavitev dobave ruskega plina in brez milijardne pomoči iz tujine ne bo zmogla, še piše STA.

Očitki Rusiji da podpira pretok orožja in skrajnežev

Putin pa je obmejnim službam danes odredil, da morajo okrepiti nadzor na meji z Ukrajino in sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo nezakonito prehajanje meje, so za ruske tiskovne agencije sporočili iz Kremlja.

Iz Ukrajine so v minulih dneh prihajala zaskrbljujoča poročila, da zaradi stalnih napadov proruskih skrajnežev na območju vzhodnih regij Lugansk in Doneck zapirajo mejne prehode z Rusijo. V četrtek so obmejne stražarje umaknili s treh mejnih prehodov, do petka naj bi jih že z osmih.

Tako oblasti v Kijevu kot zahodne države Rusiji sicer že ves čas očitajo, da podpira pretok orožja in skrajnežev preko meje v Ukrajino, kar bistveno prispeva k nasilju na vzhodu države. Med drugim naj bi v Ukrajino prihajali borci iz Čečenije in drugih delov nemirnega Severnega Kavkaza.

V Kremlju zanikajo, da bi bila Rusija vojaško prisotna na vzhodu Ukrajine. Če kdo res prehaja čez mejo iz Rusije v Ukrajino, pri tem ne gre za organizirano operacijo ruskih oblasti, zatrjujejo.