Kozaki se vračajo na Kavkaz

Moskva - Aleksander Hloponin, predstavnik ruskega predsednika v severnokavkaškem zveznem okrožju, je na nedavnem srečanju s terskimi kozaki govoril nenavadne stvari. »Težave imamo v Dagestanu, v Ingušetiji in v drugih republikah. Zelo dobro bi bilo, če bi bilo tod več kozakov. S tem bi pomembno okrepili navzočnost rusko govorečega prebivalstva v teh republikah ...« je na shodu pomenljivo razlagal Hloponin.

Nad nastopom Aleksandra Hloponina, ki ga je na shodu spremljal tudi Aleksander Beglov, namestnik vodje kremeljske administracije, so bili na severnem Kavkazu zelo začudeni. Predvsem zato, ker tod vsi zelo dobro vedo, kdo so kozaki. Na severnem Kavkazu in v tamkajšnjih stepskih ravnicah so se naselili že pred stoletji. Prevzeli so navade kavkaških narodov, gorcev, kot jim pravijo, in kmalu postali zelo učinkovito orožje carske imperialne politike v osvajalskih pohodih po Kavkazu.

Bili so v nenehnih konfliktih z avtohtonim prebivalstvom, kar so potem pozneje spretno izkoristili boljševiki in v letih po zmagi oktobrske revolucije prav s pomočjo gorcev temeljito obračunali z njimi. Od takrat kozakov na Donu in Tereku tako rekoč ni bilo več. Prerod kozaštva se je znova začel šele po zlomu sovjetske države.

Zdaj je ta prerod znova začel spodbujati tudi Kremelj. Navzočnost Aleksandra Beglova na sestanku s terskimi kozaki namreč dokazuje, da izrečene besede niso bile le nekakšna muha enodnevnica Aleksandra Hloponina. Predlagal je, naj bi kozaki na severnem Kavkazu znova postali to, kar so bili pod carsko Rusijo. Orodje oblasti torej za zatiranje tamkajšnjih neposlušnih narodov, s katerimi imajo v Moskvi zadnja leta vse več težav, hkrati pa tudi trden obrambni zid rusko govorečega prebivalstva, ki ga je v severnokavkaškem zveznem okrožju vsako leto manj. Predvsem zaradi vojne v Čečeniji in posledične krize v vseh drugih republikah. Terskih kozakov je zdaj okrog 35.000, toda z dodatnimi okrepitvami, za katere se zavzema Moskva, bi lahko postali pomemben zaveznik ruskih čet v obračunih s severnokavkaškimi uporniki.

Takšna politika Moskve ni pravzaprav nič novega. Zdajšnji premier Vladimir Putin je že pred petimi leti, ko je bil še predsednik države, predlagal okrepitev kozaštva in njegove vloge na severnem Kavkazu. Lokalna oblast je na podlagi tovrstnih priporočil iz Kremlja začela pripravljati posebne programe, ki bi Ruse spodbudili k vračanju na severni Kavkaz. Predvsem tiste seveda, ki so zaradi vojne v Čečeniji že zdavnaj odšli od tod. V Čečeniji, Ingušetiji in Dagestanu so tovrstne programe začeli izvajati že leta 2006, toda ker je položaj v regiji iz leta v leto hujši, vabila k vračanju na Kavkaz niso kaj prida zalegla.

Prej narobe. Te nove ruske petletke, ki se bodo končale decembra letos, so se namreč izkazale za pravi polom. Število rusko govorečega prebivalstva se je na severnem Kavkazu v tem času vidno zmanjšalo. Za ilustracijo: leta 1989 je tod živelo 1,36 milijona Rusov, danes pa jih je na severnem Kavkazu samo še dobrih 900.000. V Dagestanu so Rusi leta 1959, denimo, sestavljali kar petino vsega prebivalstva in so bili drugi najštevilnejši narod v republiki, danes pa jih je v tej gorati kavkaški republiki samo še pičlih pet odstotkov. Med dagestanskimi narodi so zdaj šele na šestem mestu. Prehiteli so jih Avarci, Darginci, Kumiki, Lezginci in Laksi. Podoben položaj je tudi v drugih republikah. Najhuje je seveda v Čečeniji, kjer Rusov, razen vojakov, tako rekoč ni več.

Izredne razmere od vlade v Moskvi seveda zahtevajo izredne ukrepe, ki pa prav zaradi podcenjevanja razmer in narodov v regiji nikakor ne morejo obroditi sadov. Le tri tedne po obisku predsednika Medvedjeva v Mahačkali, glavnemu mestu Dagestana, so na severnem Kavkazu, denimo, znova ustanovili medagencijsko protiteroristično operativno skupino, ki naj bi zdaj dokončala to, kar Moskvi ni uspelo od leta 1994, ko se je na severnem Kavkazu začela prva čečenska vojna. Nekateri kozaki se bodo morebiti res vrnili, toda to bodo že spet v glavnem skrajneži in nacionalisti. Razumni ljudje, ki jim nikakor ni jasno, zakaj tam že poldrugo desetletje umirajo vojaki in civilisti, se na tak severni Kavkaz seveda ne bodo vračali.