Kozmetične spremembe makedonske vlade

Beograd – Politična elita v Makedoniji se tako kot v Albaniji in BiH še naprej ukvarja­ zgolj sama s seboj in z medsebojnimi spopadi, ne da bi si razbijala glavo z realnimi razmerami, v katerih živi makedonski živelj. Prve spremembe v vladi zato ne prinašajo ­ničesar novega.

Glede na to, da makedonski živelj, če zanemarimo politične aktiviste, ne zanima razvoj dogodkov na makedonski politični sceni, poznavalci ne pričakujejo, da bi se lahko v Makedoniji do razmere zaostrile. Četudi je večina nezadovoljna z vladajočo koalicijo, vse manj ljudi podpira opozicijo, ki je izgubila kompas. Ker ne razumejo njenih odzivov na poteze oblasti, ki objektivno gledano vlada slabo, levo usmerjeni opoziciji realno grozi, da bo izgubila volitve.

Makedonski premier Nikola Gruevski se je odločil za preoblikovanje vlade, ker so nekateri ministri iz vrst albanske Demokratične unije za integracijo (DUI) napovedali kandidaturo na lokalnih volitvah, ki bodo 24. marca. Gre za prve spremembe v vladi Gruev­skega po njenem oblikovanju leta 2011, parlament pa je predlagane spremembe v vladi gladko potrdil.

Za spremembe je glasovalo 64 od 65 prisotnih poslancev, novi ministri pa prav tako prihajajo iz stranke DUI. Dosedanjo ministrico za evropske zadeve in podpredsednico vlade Teuto Arifi, ki bo kandidirala za županjo Tetova, bo zamenjal dosedanji obrambni minister Fatmir Besimi. Novi obrambni minister je postal Talat Xhaferi, ki je prevzel vodenje ministrstva, še preden je bil potrjen v parlamentu. Ministra za lokalno samoupravo Nevzata Bejtaja, ki se bo potegoval za župana Gostivarja, bo zamenjal sedanji namestnik ministra za promet Tahir Hani.

Vodilne opozicijske stranke so napovedale, da bodo bojkotirale lokalne volitve, za bojkot dela v parlamentu pa so se odločili že konec decembra, ko je bil sprejet proračun. Medsebojni spopad se je tako razvnel, da so opozicijske poslance vrgli iz dvorane parlamenta. Zato je levo usmerjena opozicija organizirala proteste v Skopju, ki so bili sprva mirni, kasneje pa so postali nasilni. V protestih je bilo ranjenih 17 ljudi.

Na prvem protestu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop vlade, ker je po njihovem mnenju odgovorna za hudo gospodarsko krizo, ki je prizadela državo. Demonstranti so nosili transparente z napisi »Dol z vlado«. Vodja opozicijske Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Branko Crvenkovski je poudaril, da vlada ne zna več dihati, ne da bi se pri tem zadolžila, kar so udeleženci protestov pozdravili z vzkliki in žvižgi.

Proračun je bil povod za proteste, ker je po mnenju opozicije veliko preveč sredstev namenil za veličastne spomenike v makedonski prestolnici ter za vladne avtomobile in pohištvo. Zato je opozicija zahtevala krčenje letošnjega proračuna, ki predvideva 2,7 milijarde evrov letnih odhodkov in 2,4 milijarde evrov prihodkov.

Strasti med pozicijo in opozicijo so poskušali umiriti evropski in ameriški diplomati, vendar je njihov poziv SDSM, naj se vrne v parlament, naletel na gluha ušesa. Prav tako niso zalegla opozorila, da politično stanje v državi ni takšno, kot ga pričakuje Unija od kandidatke za članstvo. Levo usmerjena opozicija za njeno ponovno sodelovanje v političnem procesu v Makedoniji zahteva predčasne parlamentarne volitve, premier in vodja konservativne stranke VMRO-DPMNE Gruevski pa vztrajno zavrača zahteve opozicije.

Ker se Crvenkovski zaveda, da bo SDSM zaradi sedanjega razmerja sil in nizke podpore med ljudmi izgubila lokalne volitve, poskuša z bojkotom parlamenta destabilizirati oblast. Gre za prepoznavne metode opozicije, ki jim po njihovem dajejo možnost, da se znova zavihtijo na oblast, kar za Makedonijo ni dobro že zato, ker ima s takšno politiko vse manj možnosti, da bi dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z Unijo.

V diplomatskih krogih v Skopju se šušlja, da bo SDSM pred volitvami razpadla na dva dela in da se bo njeno krilo, ki se bo odcepilo, udeležilo lokalnih volitev. Na makedonskem političnem prizorišču verjetno tudi v primeru takšnega scenarija ne bo bistvenih sprememb, ker je velika večina prepričana, da opozicija sledi napačnim ciljem.

Čeprav se mladina v Makedoniji, ki bi lahko bila generator sprememb, povezuje prek družabnih omrežij, zameri opoziciji, da ustvarja probleme, namesto da bi jih pomagala reševati. Po njihovem opozicija skrbi samo za lastne interese, tako da tudi predčasne parlamentarne volitve, ki jih poskuša izsiliti opozicija, ne bi spremenile makedonskega političnega ­zemljevida.