Tiskane izdaje
Kijev, Moskva – Na Krimu, kjer se bodo jutri odločali, ali naj z večjo avtonomijo ostanejo v Ukrajini ali naj se priključijo vzhodni sosedi, je bil danes predvolilni molk. Bolj mirno je bilo tudi v nekaterih vzhodnih delih države, kjer je bila v zadnjih dnevih med spopadi »majdanovcev« in proruskih demonstrantov prelita tudi kri.
V Rusiji predvolilnega molka niso imeli, so pa tako kot že zadnjih nekaj dni po številnih mestih pripravili shode v podporo Krimu. Samo v Moskvi se je danes po uradnih podatkih zbralo 15.000 ljudi; govorniki so jim sporočali, da fašizma v sosednji državi ne bodo dovolili. A po Rusiji je bilo tudi nekaj precej manj obiskanih shodov proti ruskemu vmešavanju v sosednjo državo. »Rusija in Ukrajina. Brez Putina,« je pisalo na ogromnem transparentu, ki ga je kakih 3000 protestnikov razvilo v središču Moskve. »Nekaj jih je policija zadržala, ker so nosili nacistične simbole,« je poročala ruska državna televizija.
Na Krimu je mirno, čeprav ukrajinski in ruski novinarji, ki v teh časih zelo spominjajo na svoje hrvaške in srbske kolege iz časov zadnje balkanske vojne, poročajo o prijetih provokatorjih, ugrabljenih novinarjih in zajetem orožju. Polotok, na katerem živi okoli 2,3 milijona ljudi, varujejo lokalnim oblastem lojalni policisti in do zob oboroženi prostovoljci. Te na Krimu razglašajo za svoje, v Kijevu in na Zahodu pa trdijo, da so le preoblečeni ruski vojaki.
Zelo vroče je bilo zadnje dneve v nekaterih drugih predelih na vzhodu Ukrajine, kjer večina prebivalstva govori rusko. V četrtek so se spopadli demonstranti obeh »vojskujočih se« strani v Donetsku. Po zadnjih podatkih sta umrla dva človeka. O tem, kdo je zanetil spopad, strani krivita druga drugo. Proruski mediji so poročali, da so na prizorišče demonstracij lokalnih proruskih aktivistov vdrli nasilni proevropski prišleki z zahoda države. Oligarh Sergej Taruta, ki ga je na čelo Donetske regije pred kratkim postavila nova oblast v Kijevu, pa je danes izjavil, da nasilje v Ukrajini izzivajo ruski državljani. V Donetsku so bile danes spet množične »proruske« demonstracije, na katerih so zahtevali, da takoj izpustijo na prostost njihovega secesionističnega »ljudskega guvernerja« Pavla Gubareva.
Podobna medijska »rašomonijada« spremlja krvave dogodke v Harkovu, ki so se zgodili v noči s petka na soboto. Po vzhodni različici so »banderovci« s kombijem pridrveli med proruske demonstrante in jih začeli obmetavati s petardami in molotovkami. Potem so pobegnili, a so njihovo vozilo našli pred poslopjem, kjer je bil nekoč lokalni sedež nacionalistične stranke Svoboda. Ko so jih obkolili, so »fašisti« začeli streljati z oken in ubili dva proruska protestnika. Pozneje so ranili tudi policista in se predali šele po dolgotrajnih pogajanjih. V Kijevu pravijo, da so napad na sedež stranke začeli proruski demonstranti, priznavajo pa, da so bili oboji oboroženi. Nocoj so pred policijskim poslopjem v Harkovu še vedno stali protestniki; menda se bojijo, da bo policija »fašistične« napadalce spustila na prostost.
Zahod grozi s sankcijami
New York – Združene države so si zaman prizadevale ustaviti za jutri predvideni referendum o neodvisnosti Krimskega polotoka, zato lahko v prihodnjih dneh pričakujemo zaostrovanje ukrepov proti Moskvi. Ameriško zunanje ministrstvo je svoje državljane v Rusiji že opozorilo, naj se izogibajo protiameriškim protestom. Hkrati vse več Američanov vidi Rusijo kot ameriško sovražnico.
Tako predsednik Barack Obama kot zunanji minister John Kerry vztrajno opozarjata, da bodo ZDA in Evropska unija zaradi »hudih kršitev mednarodnih norm in prava« prisiljene poseči po sankcijah. Danes je zasedal tudi varnostni svet Združenih narodov, ki pa je ob ruskem vetu obsojen zgolj na simbolične razprave o suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine in kršitvah njene ustave. Pri tem postaja zanimiva vloga Kitajske, saj je sama etnično mešana država in ne podpira odcepitvenih teženj ter zagovarja načelo nevmešavanja. A hkrati ves čas opozarja Zahod na njegova dvojna merila.
V Washingtonu sicer še vedno upajo, da si Rusija ne bo priključila Krimskega polotoka, ampak bo referendum uporabila kot orožje za pritisk na vlado v Kijevu. Hkrati komentatorji na Zahodu poudarjajo, da Ukrajina pomeni novo obdobje po razpadu Sovjetske zveze. Kot je zasedba Češkoslovaške leta 1968 razbila ruske upe, da bodo po Stalinu zgradili bolj human družbeni sistem, tako Putinova agresivna politika ohlaja upe sedanjih generacij, da bodo živeli v moderni in civilizirani državi.
Kljub naporom Washingtona postaja prevladujoč način delovanja logika hladne vojne. Medtem ko ruske oblasti doma čistijo medijski prostor in zapirajo ali prevzemajo opozicijske medije, bo ameriški podpredsednik Joseph Biden od ponedeljka do srede na obisku v nekdanjem vzhodnem bloku. Z voditelji Poljske, Litve, Latvije in Estonije se bo pogovarjal, kako se bo mednarodna skupnost odzvala na rezultate nedeljskega referenduma in podprla ozemeljsko celovitost Ukrajine. Hkrati je to znak Moskvi, da bodo Nato in ZDA podprli zaveznike v Evropi.
Sankcije proti Rusiji
Bruselj – Diplomati Evropske unije in njenih članic pripravljajo podlago za uvedbo drugega svežnja sankcij proti Rusiji, ki ga bodo predvidoma sprejeli na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov 28 članic. V skladu z logiko, po kateri kršitve mednarodnega prava ne bi smele ostati brez posledic, bo Unija najbrž zamrznila premoženje (bančne račune) več ruskim uradnikom in jim prepovedala vstop v EU. Seznam Rusov, ki bodo tarča sankcij, še oblikujejo. Konkretna imena in njihovo število ostajajo neznanka. Ni izključeno, da bodo kaznovali tako ljudi blizu Kremlja kot tudi z njim tesno povezane gospodarstvenike, kakršen je prvi človek Gazproma Aleksej Miler. Cilj takih ukrepov je spodbuditi nezadovoljstvo elite s politiko državnega vrha.
Unija je doslej sprejela le dve odločitvi – zamrznila je pogajanja o novem sporazumu o poglabljanju sodelovanja z Moskvo in liberalizaciji vizumskega režima. Drugi sveženj ukrepov (zamrznitev premoženja in prepoved potovanju) bodo sprejeli, ker Rusija ni začela pogovorov z Ukrajino in ni izpolnila zahteve o zmanjševanju napetosti. Tretji sveženj je po odločitvi vrha EU predviden, če bo Moskva nadaljevala destabilizacijo Ukrajine, denimo z delovanjem na vzhodu države. Vseboval bi široke gospodarske ukrepe.
Francoski predsednik François Hollande je danes že namignil, da bi se Pariz ob morebitnem tretjem svežnju sankcij moral odpovedati milijardni orožarski kupčiji z Moskvo, dobavi dveh vojaških ladij. Zahod načrtuje še druge ukrepe z večjim simbolnim pomenom. Hamburški tednik Spiegel piše, da sedem velikih industrijskih sil razmišlja o izključitvi Rusije iz skupine G-8. Ker vodilnim članicam EU z Nemčiji na čelu ni uspelo z diplomatskimi sredstvi prepričati Kremlja, naj začne popuščati, je videti, kot da je spirala sankcij in protisankcij neizogibna.
