Rusija na sankcije odgovorila s sankcijami

V živo: Pred začetkom vrha EU velja za skoraj gotovo, da se bo seznam tarč evropskih sankcij proti Rusiji razširil.

Objavljeno
20. marec 2014 07.40
Posodobljeno
20. marec 2014 07.47
UKRAINE-CRISIS/CRIMEA
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si; P. Ž., Bruselj
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si; P. Ž., Bruselj

19:49: Tudi diplomatski viri so potrdili, da bo seznam tarč evropskih sankcij proti Rusiji (zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU) dodanih dvanajst oseb. Voditelji članic sicer še niso uradno potrdili seznama. Novinci na njem so višje v ruski hierarhiji kot 21 oseb, ki so od ponedeljka že na seznamu.

Preden bi bile sprejete še širše gospodarske sankcije, bo evropska komisija morala narediti analizo njihovega učinka. Pod drobnogledom bodo ključna področja sodelovanja z Rusijo: visoka tehnologija, trgovine, energetika ... Sprožilec za gospodarske sankcije bi bilo nadaljnje rusko zaostrovanje.

19:07: »Ljudje v EU se prvič po koncu hladne vojne bojijo za svojo varnost. Strah je upravičen, krepi ga tudi agresivna retorika zadnjih tednov,« je v nagovoru voditeljev 28 članic na vrhu EU opozoril predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Paziti da bi morali, da ne bi bi kot mesečniki šli v še bolj zaostren konflikt. Schulz je uporabil besede Christopherja Clark avtorja briljantne analize (knjiga Sleepwalkers) diplomatske situacije v Evropi pred izbruhom prve svetovne vojne pred sto leti. Države so drvele v katastrofo, ker so napačno ocenjevale položaj in namere tekmic.

Schulz je po nastopu pred voditelji opozoril na obstoj tveganja oboroženega konflikta. Obstaja da tudi nevarnost, da se poželjivost Rusije, ki je v evforiji, ne bo ustavila na Krimu. Glede bolj strogih gospodarskih sankcij je ocenil, da bi morali ljudi v Evropi pripraviti na njihove negativne posledice. Poleg tega bi morali ob sankcijah morali voditi politični proces z Rusijo. »Morali bi razmisliti, kaj nas ločuje in kakšni so naši skupni interesi,« je povedal.

19:05: Ruski vojaki so po navedbah Kijeva vstopili na najmanj tri ukrajinske vojaške ladje na Krimu, piše STA. Pri tem je prišlo tudi do streljanja, navaja tiskovni predstavnik ukrajinske mornarice Vladislav Seleznjov.

Ladje je pred tem več tednov blokirala ruska črnomorska flota. Ukrajina še pripravlja umik svojih vojakov s Krima.

18:40: Za mednarodno skupnost sporna priključitev ukrajinskega polotoka Krim k Ruski federaciji je po navedbah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova nepovratna. Odločitev o »ponovno združitvi« polotoka z Rusijo je podprla večina prebivalcev Krima, je v današnjem telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem po poročanju STA poudaril Lavrov.

17:39: »Rusija nam še vedno grozi z vojaško silo, propagando in informacijsko vojno. Sprejela je tudi gospodarske sankcije proti Ukrajini,« je položaj ocenila predsednica Litve Dalia Grybauskaitė. V EU bi se po njenem mnenju morali odločiti za embargo na prodajo orožja Rusiji. Gospodarski ukrepi proti Rusiji, da bi morali biti usmerjeni na tiste, ki so povzročili, krizo in ne na navadne ljudi.

17:19: Na vrhu EU bodo voditelji članic prvič razpravljali o podnebno-energetskih ciljih (obnovljivi viri, emisije CO2, učinkovitost rabe energije) po letu 2020. Zaradi ukrajinsko-ruske krize je spet v ospredju želja po zmanjšanju energetske odvisnosti od Rusije. To naj bi dosegli tako z večjo raznolikostjo virov kot tudi preskrbnih poti. Unija dobiva iz Rusije skoraj tretjino plina, najbolj so odvisne članic z vzhoda. Za doseganje večje varnost preskrbe se krepijo prizadevanja za vzpostavitev sistema plinovodov, ki bi zagotavljal, da nobena članica ne bi mogla biti pri preskrbi izolirana. Denimo: če bi se zaprla pipa čez Ukrajino, bi članice z vzhodnega obrobja po načelu solidarnosti lahko dobile plin od drugih članic. Tudi po črnem scenariju zaostrovanja gospodarskih odnosov EU naj ne bi bi imela težav s preskrbo, saj bi plin iz Rusije vsaj na kratki rok nadomestila z zalogami in pozneje z dobavami iz drugih držav od Katarja do Norveške.

16:56: Ruski spletni portal RT poroča, da je Rusija na ameriške sankcije odgovorila s sankcijami. Zunanje ministrstvo je objavilo seznam desetih ameriških državljanov, katerim so prepovedali vstop v državo. Med njimi sta tudi tudi ameriški senator John McCain in svetovalec Bele hiše Dan Pfeiffer.

Po poročanju RT je zunanje ministrstvo v izjavi, ki jo je objavilo na svoji spletni strani, zapisalo, da so ZDA večkrat opozorili, da so sankcije kot »meč z dvema reziloma« in da se bodo ZDA vrnile kot »bumerang«.

16:48: Ameriški predsednik Barack Obama je danes napovedal nove sankcije zoper 20 poslovnežov in vidnejših predstavnikov ruskih oblasti. »Danes uvajamo sankcije zoper več visokih uradnikov ruske vlade. Poleg tega bodo tarča sankcij tudi posamezniki, ki s svojimi sredstvi in vplivom nudijo oporo ruskemu vodstvu, in banka [Rossija], ki zagotavlja materialno podporo tem posameznikom«. Podpisal je tudi nov izvršni ukaz, ki ZDA omogoča uvedbo sankcij zoper ključne sektorje ruskega gospodarstva - energetika, rudarstvo, inženiring in obramba.

16:39: »Prepričana sem, da bodo vse odločitve, ki jih bomo sprejeli - tudi če bodo težke -, sposobni sprejeti soglasno,« je ob prihodu na vrh povedala predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Slovenija po njenih besedah ni spreminjala stališč: zagovarja ozemeljsko celovitost Ukrajine in si želi, da bi »krizo rešili s političnim dialogom, za mizo«. Bratuškova sicer pričakuje - glede na razvoj dogodkov in zaostrovanje - dolg in zahteven sestanek.

16:28: Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki se danes mudi v Moskvi, je predsedniku Vladimirju Putinu izrazil globoko zaskrbljenost spričo krize na Krimu in vse vpletene strani pozval k mirni rešitvi.

Iz Moskve bo Ban odpotoval v Kijev, kjer se bo po napovedih v petek srečal z začasnim ukrajinskim predsednikom Oleksandrom Turčinom in premierom Arsenijem Jacenjukom. O razmerah na krimskem polotoku se bo po poročanju STA generalni sekretar ZN pogovarjal tudi z opazovalci ZN za človekove pravice.

16:21: Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da se bosta ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov znova sestala prihodnji teden. Dosedanja srečanja niso obrodila sadov, sta pa sogovornika zadnja pogajanja v Londonu opisala kot konstruktivna.

16:00: Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh napovedala, da bodo voditelji jasno pokazali pripravljenost na uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji, če se bo položaj še zaostroval. Aneksija Krima da je v nasprotju z vsemi mednarodnimi sporazumi.

Po besedah francoskega predsednika Françoisa Hollanda hujših sankcij ne bo, če so bo Rusija odprla za dialog in si prizadevala za deeskalacijo napetosti. V primeru, da bo nadaljevala vojaške operacije in grozila, da bodo ukrepi sprejeti.

»Kar je naredila Rusija, je nesprejemljivo. Članice EU morajo govoriti z jasnim in enotnim jezikom: več zamrznitev premoženja, več prepovedi potovanj,« je o prihodu v palačo Justus Lipsius povedal britanski premier David Cameron.

15:59: Pred začetkom vrha EU velja za skoraj gotovo, da se bo seznam tarč evropskih sankcij (zamrznitev imetja in prepoved vstopa v EU) proti Rusiji razširil. Ključno sporočilo, ki ga želijo poslati diplomati, je: Unija je enotna in med članicami ni razlik.

Visoki diplomati članic so pozno v noč pripravljali predloge sklepov vrha in podlago za razpravo 28 voditeljev članic ob večerji. Predvidoma bodo nova imena (omenja se dvanajst oseb) višje v ruski hierarhiji kot 21 ljudi, ki so bili uvrščeni na prvi seznam, sprejet na začetku tedna. Po navedbi vira pri EU na njem naj ne bi bilo oligarhov.

Začetek tretje faze ukrepov (gospodarske sankcije) še ni predviden in je odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov. Na dnevni red bodo prišli, če se bo položaj še zaostroval in bo Rusija nadaljevala destabilizacijo Ukrajine. »Dokler še ni izčrpana druga faza, ne bi govoril o 3. fazi,« je ob prihodu na vrh povedal luksemburški Xavier Bettel.

Odločitev o tarčah sankcij velja za politično kočljivo, saj po diplomatskih ocenah vplivajo na naravo ruskih protiukrepev. Vezana je na samo vsebino sklepov. Tako bodo po navedbah vira kaznovani »odgovorni za referendum in anšlus«.

15:33: Ruska duma je danes pričakovano ratificirala sporazum o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji. Potrdila je tudi ustavni zakon o njuni vključitvi kot novih subjektov v Rusko federacijo. Oba dokumenta mora potrditi še zgornji dom parlamenta, čeprav je Kremelj že po torkovem podpisu sporazuma dejal, da je Krim postal del Rusije.

Samo poslanec v spodnjem domu parlamenta, Ilja Ponomarev iz levosredinske Pravične Rusije, ni glasoval za ratifikacijo sporazuma, poroča STA.

14:14: Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je spodnjemu domu ruskega parlamenta predstavil pogodbo o priključitvi Krima in poslance pozval, naj otok sprejmejo kot del Ruske federacije, poroča Reuters. Priključitev Krima je opisal kot nujno dejanje za zaščito pravic tam živečega ruskega prebivalstva. »Še danes se nadaljuje brezvladje,« je dejal in dodal, da nacionalisti, antisemiti in ostali ekstremisti vsak dan nadaljujejo s svojimi akcijami.

14:08: Rusija bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Krimu, da bi ga obranila pred zunanjimi grožnjami, je po navedbah tiskovne agencije Itar Tass sporočil namestnik ruskega obrambnega ministra Jurij Borisov. »Nujno bo treba razviti vojaško infrastrukturo na polotoku, tako da bo Krim dostojen predstavnik Ruske federacije in bo zaščiten pred morebitnimi posegi,« je dejal.

14:04: Namestnik vodje ukrajinske obmejne straže Pavlo Šišolin je sporočil, da so pripadnike, nameščene na polotoku Krim, začeli premeščati v druge regije na celini. Kot je dodal, je polotok do zdaj zapustilo tudi okoli tisoč civilistov, poroča Reuters.

11:46: Predsednik dume Sergej Nariškin je napovedal da bo spodnji dom ruskega parlamenta, ki danes odloča o ratifikaciji sporazuma o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji, že v prvem branju sprejel zakon, ki bo to omogočil, poroča STA.

11:43: Ukrajinski parlament je v danes sprejeti resoluciji zapisal, da se bo Ukrajina borila za osvoboditev Krima in ne bo priznala njegove priključitve k Rusiji, poroča agencije AFP. »Ukrajina bo vztrajala v boju za osvoboditev Krima, ne glede na to, kako dolg in boleč bo,« piše v resoluciji, sprejeti na predlog začasnega ukrajinskega predsednika Oleksandra Turčinova.

***

Sevastopol, Moskva − Čeprav mednarodna skupnost še vedno ne priznava legitimnosti nedeljskega referenduma na polotoku Krim − v znamenju razprave o ukrajinski krizi in nadaljnji politiki Unije do Rusije bo minil tudi vrh Evropske unije, ki se danes začenja v Bruslju −, se Moskva na to ne ozira in nadaljuje postopke za njegovo priključitev Ruski federaciji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po navedbah agencije Ria Novosti tako sporočil, da bodo pravni postopki, potrebni za združitev Krima z Rusijo, končani še ta teden. Rusko ustavno sodišče je namreč že včeraj potrdilo zakonitost sporazuma, ki so ga pred dvema dnevoma podpisali ruski predsednik Vladimir Putin in nove krimske oblasti. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, ga namerava ratificirati še danes in sprejeti zakonodajo, s katero bosta Krim in mesto Sevastopol postala del Rusije. Svet federacij si je enako nalogo dal za petek.

Sporazum začne veljati z ratifikacijo v obeh domovih ruskega parlamenta, Krim pa bo v Rusko federacijo povsem integriran po prehodnem obdobju, ki se konča prvega januarja.

Zahod grozi z novimi sankcijami

Krimski referendum in odločitev Kremlja, da polotok v črnem morju priključi Ruski federaciji, sta poskrbela za hudo poslabšanje odnosov med Rusijo ter Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Bruselj in Washington sta proti Moskvi tako že uvedla sankcije, grozita pa tudi z dodatnimi ukrepi, če Kremelj ne bo spremenil svoje odločitve.

V reševanje zaostrenih odnosov med Kijevom in Moskvo se bo danes vpletel tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki se odplavlja v Rusijo in Ukrajino. Ban se bo danes v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v petek v Kijevu pa z ukrajinskim začasnim predsednikom Oleksandrom Turčinovim in premierjem Arsenijem Jacenjukom.

Izpustili poveljnika ukrajinske mornarice

Medtem ko Rusija nadaljuje s postopki za priključitev Krima, je na polotoku v zadnjih dneh prišlo do zaostrovanja, prelivanja krivi in celo prvih smrtnih žrtev. Kot smo v Delu že poročali, sta med torkovim streljanjem v Simferopolu umrli dve osebi, dve pa sta bili ranjeni. Poleg tega so proruski aktivisti − pozneje so jim sledili še domnevni ruski vojaki − včeraj zasedli poveljstvo ukrajinske mornarice v pristaniškem mestu Sevastopol, nato pa še mornariško oporišče Novoozerne na zahodu Krima.

Poveljnika ukrajinske mornarice Sergeja Gajduka, ki so ga oboroženi neznanci skupaj z nekaj drugimi talci včeraj po zavzetju poveljstva ukrajinske vojne mornarice odpeljali na neznano lokacijo, so danes izpustili. Podrobnosti še niso znane.

Po včerajšnjih zasedbah ukrajinskih oporišč na Krimu je predsednik ukrajinskega nacionalnega sveta za obrambo Andrij Parubij sporočil, da Ukrajina pripravlja načrt za umik svojih vojakov in njihovih družin s Krima. Ukrajinski vladi je svet za obrambo naložil tudi pripravo načrta za umik vseh Ukrajincev, ki ne želijo ostati na polotoku.