Kriza evrskega območja se z obrobja seli v središče

Ali najboljše evrske države plačujejo davek za »prostovoljni« odpis polovice grških dolgov?

Objavljeno
16. november 2011 19.08
Posodobljeno
17. november 2011 08.00
Barbara Kramžar, gospodarstvo
Barbara Kramžar, gospodarstvo
Dunaj − Po Irski, Grčiji, Portugalski, Španiji in Grčiji zdaj nenadoma čuti zobe finančnih trgov tudi Avstrija, država, ki se kot ena iz zadnje šesterice iz sedemnajstčlanske evrske skupine še ponaša s trikratnim A bonitetnih hiš.

Na Dunaju se zaradi nevarnega dviganja donosov na avstrijske državne obveznice bojijo, da ne bo več dolgo tako, in mrzlično ukrepajo, skupaj z Avstrijci pa so v strahu pred begom investitorjev tudi Nizozemci, Finci in Francozi.

Teorij o tem, zakaj kapital beži iz doslej najbolje ocenjevanih držav, je več. Nekateri opazovalci se celo bojijo, da najboljše evrske države, razen Nemčije, ki skupaj z ZDA velja za zadnje zatočišče, zdaj plačujejo davek za »prostovoljni« odpis polovice grških dolgov zasebnim upnikom. Čeprav je jasno, da sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy konec oktobra v Bruslju po telefonu osebno lomila roke direktorjem velikih bank, status prostovoljnosti pri odpisu obračunava tudi z zavarovanji dolgov, znanimi z angleškimi besedami »credit default swaps« (CDS). Naj so te nemškim politikom še tako nesimpatične, kapitalu na evrskem območju, ki že tako nima zaslombe svoje centralne banke, morda odvzemajo še eno oporo, pa naj bo še tako dvomljiva.

Madžarska spet na kolenih

Drugi možni razlog bega investitorjev je slaba evropska gospodarska rast, v Avstriji si zdaj raje razbijajo glavo z vprašanjem, ali si niso morda kar sami zapravili zaupanja investitorjev. Njihove banke so namreč zelo izpostavljene – in zato že kaznovane – na Madžarskem, v državi, ki je že spet skoraj na kolenih zaradi gore dolgov, obračunanih v švicarskih frankih in evrih. Premier Viktor Orban je banke, med katerimi so najbolj izpostavljene prav avstrijske, prisilil k poračunavanju teh dolgov z ugodnejšim tečajem in se niti sprenevedal ni, da gre za prostovoljne ukrepe.

Del madžarske politike zagotavlja, da so sami žrtve tesnih bančnih povezav z evrskim območjem, v vsakem primeru pa se morajo zdaj spet zamisliti tako Madžari kot Avstrijci. Torkov 6,71-odstotni donos na madžarske obveznice že spominja na leto 2008, ko je državo pred bankrotom rešil Mednarodni denarni sklad, nekaj podobnega so mnogi, med njimi nobelovec Paul Krugman, tedaj napovedovali tudi Avstriji. Tedanji direktor IMF Dominique Strauss-Kahn se je spomladi 2009 zaradi napačnih ocen prišel osebno opravičit avstrijskemu finančnemu ministru (in se, kot je znano zdaj, pred srečanjem z Josefom Pröllom sestal s prostitutkami).

Avstrijski položaj je zdaj malo drugačen tudi zato, ker nevarnost ne prihaja več samo z vzhoda, ampak tudi iz Italije in drugih držav evrskega območja – a to seveda ni nobena tolažba. Izpostavljenost avstrijskih bank v vzhodni Evropi in Italiji je še vedno velika in donosi avstrijskih obveznic so se v kratkem času z odličnih 2,55 odstotka dvignili na skrb zbujajočih 3,40 odstotka.

Orbanu gasilski ukrepi 
niso veliko pomagali

Na Dunaju se zavedajo, da je edina obramba pred astronomskim naraščanjem cene dolgov tisto, česar Budimpešta nima, trden domači finančni položaj namreč. Madžarska vlada pod vodstvom Fideszovega Viktorja Orbana je v poldrugem letu na oblasti sprejemala predvsem gasilske in tudi zelo sporne ukrepe, med njimi obdavčenje gospodarskih vej s pretežno tujimi podjetji, omejitev proračunskih pristojnosti ustavnega sodišča, nacionalizacijo zasebnega pokojninskega varstva in na koncu še kaznovanje bank s prenizko odmerjenim menjalnim tečajem. Čeprav država še dosega gospodarsko rast, ji bonitetne hiše dajejo najnižje ocene, ena od treh največjih, Fitch, že negativno. Položaj zbuja tolikšno zaskrbljenost, da nekateri opazovalci že predlagajo reprogramiranje dogovorov z IMF.

V Avstriji je položaj povsem drugačen, a je tudi gospodarski ugled, ki ga morajo varovati, veliko večji. Zato se domači komentatorji pritožujejo, da vlada, ki zdaj po nemškem zgledu predlaga obvezno omejevanje zadolževanja, v minulih letih niti približno ni ukrepala dovolj. Po raziskavi o potencialih rasti, ki jo je v evrskem območju izvedla bruseljska ustanova Lisbon Council, je Avstrija samo v povprečju, pri reformnih prizadevanjih v zadnjih letih celo na zadnjem mestu.

Za Evropo je morda še huje to, da se je na tej lestvici še precej nižje uvrstila Francija, še ena država s trikratnim A, ki jo zdaj kot črni vrani obkrožajo bonitetne hiše in trgovci z obveznicami. Slovenija, ki sicer nima več trikratnega A, se je na obeh omenjenih lestvicah uvrstila precej bolje od obeh omenjenih držav, res pa je, da se ji s ta teden sedemodstotnim donosom na trgih desetletnih obveznic ne obeta veliko dobrega.