Kriza na meji: usode otrok v rokah hladne politike

 S srečanjem štirih predsednikov so poskušali ustaviti poplavo otrok iz Srednje Amerike.

Objavljeno
28. julij 2014 20.48
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriška humanitarna kriza, ki jo je povzročil­ prihod na deset tisoče otrok iz Srednje Amerike čez mehiško mejo, je prerasla v predvolilni politični spopad, proteste v lokalnih skupnostih in pozive verskih voditeljev k strpnosti in sočutju. Bela hiša poskuša ­reševati zapletene razmere na diplomatskem parketu, a tudi tu ne gre vse gladko.

Predsednik Barack Obama je v petek gostil kolege iz držav Srednje Amerike, od koder v ZDA beži največ otrok. Z Juanom Orlandom Hernándezom iz Hondurasa, Ottom Pérezom Molino iz Gvatemale ter Salvadorjem Sánchezom Cerénom iz Salvadorja so se strinjali, da se bodo »z bojem proti kriminalu ter pospeševanjem gospodarskih in družbenih priložnosti lotili vzrokov za migracijo«.

Obama je hkrati izrabil srečanje za pritisk na kongresnike, naj podprejo njegovo zahtevo po 3,7 milijarde dolarjev vrednem paketu ukrepov, s katerimi bi ublažil razmere na južni meji. Toda slabih sto dni pred volitvami se republikanska večina v spodnjem domu kongresa upira sprejetju predlaganega paketa in Beli hiši ter demokratski večini v senatu ponuja milijardo dolarjev vredne ukrepe, s katerimi bi predvsem okrepili varovanje meje ter pospešili izgone.

Obama je tako s kolegi iz Srednje Amerike predstavil poskusni program, ki naj bi mladim omogočil vložitev prošnje za begunski status, ne da bi se podali na nevarno pot proti severu. Sedež programa naj bi bil v Hondurasu, saj iz njega prihaja največ otrok. Bela hiša je pri tem brž opozorila, da bo število podeljenih statusov begunca omejeno ter da zanj ne bo dovolj le »življenje v slabi soseski«. Kljub temu je iz republikanskih vrst prišla pritožba, da je ameriško podeljevanje azila že zdaj tarča zlorab in ga »ne bi smeli še bolj razrahljati«, kot je dejal senator Jeff Sessions.

Vljudno tiho niso bili niti gostje. Honduraški predsednik Hernández je opozoril, da je ameriško povpraševanje po prepovedanih drogah eden ključnih vzrokov za nasilje v njihovih državah, ki povzroča selitveni val proti ZDA. »Washington mora razumeti, da če imamo Srednjo Ameriko z nasiljem, ki ga povzroča tihotapljenje drog, bo Srednja Amerika brez priložnosti, brez gospodarske rasti vedno težava za Združene države,« je sporočil.

Poletno zatišje

Od oktobra je v ZDA nedovoljeno prišlo več kot 57.000 otrok, vendar tok nedovoljenih prestopov meje trenutno usiha. Obmejna policija na jugu Teksasa je prejšnji teden naštela »le« 500 otrok, medtem ko jih je prejšnji mesec vsak teden prišlo tudi do 2000. Neuradno nihče ne ve natančno, kaj je vzrok za zmanjšanje, po besedah poznavalcev pa je prezgodaj za optimizem, saj je na meji z Mehiko poleti to zaradi težavnih razmer običajen pojav.

ZDA so v Srednji Ameriki sprožile obveščanje javnosti, s katerim mladoletnike in njihove družine opozarjajo, kako nevarno je potovanje proti severu ter da bodo otroci prej ali slej morali nazaj v države, od koder prihajajo. Toda ker pot skozi Mehiko traja tedne, včasih celo mesece, je malo verjetno, da je kampanja vplivala na dosedanji val otrok. Ti verjetno niti slišali niso zanjo, njena morebitna učinkovitost pa se bo pokazala šele s precejšnjim zamikom.

Soočanje z na tisoče otroki brez skrbnikov je zasenčilo prihode preostalih nedokumentiranih imigrantov. V zadnjih mesecih so obmejni organi aretirali več kot 55.000 ljudi, ki so potovali kot družina. Večinoma je šlo za matere­ z zelo majhnimi otroki. Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov, kamor bi jih lahko nastanili, so jih veliko izpustili in jim ukazali, naj se kasneje javijo oblastem. Pri tem desnica vztrajno obtožuje Belo hišo, da noče razkriti podatkov, koliko ljudi se je kasneje resnično javilo.

Obama se ne sooča samo s hudimi kritikami na desnici, jezni so tudi na levici, ker naj bi Bela hiša kovala kompromise z republikanci na račun otrok. Republikanci si namreč želijo spremeniti zakon, ki ga je sprejel njihov predsednik George Bush mlajši in s katerim so hoteli preprečiti trgovanje z mladoletniki, zato zagotavlja, da ima vsak mladoletni nedokumentiran priseljenec, ki ni iz sosednjih Mehike ali Kanade, pravico do sodne obravnave. Zaradi sodnih zastojev to pomeni mesece ali celo leta dolgo čakanje na obravnavo.

Demokrati pod vplivom zagovornikov pravic nedokumentiranih priseljencev ter latino skupnosti nasprotujejo spremembam, pri čemer jih je pripravljenost Bele hiše na dogovor z desnico precej ujezila. Še posebej, ker jih čez tri mesece čakajo že tako težke kongresne volitve, poleg tega naj bi zakonodaja po njihovem že zdaj dala Beli hiši pravico, da lahko v izrednih razmerah pospeši izgon.

Slabo voljo je poglobilo razkritje, da so raziskovalci Univerze v Tekasu iz El Pasa že lani avgusta opozorili administracijo na zaostrovanje razmer na meji ter neustrezno pripravljenost države na ravnanje z velikim številom otrok brez spremstva odraslih. Bela hiša se ni odzvala, čeprav so raziskovalci napovedali še večji naval na meje in poslabšanje razmer, zato je letošnja kriza še toliko hujša.

Sočutje cerkva

Na stran otrok so stopili verski voditelji in obsodili proteste proti njim. Po besedah katoliškega kardinala Timothyja Dolana so »neameriški, nebiblijski in nehumani«. Ne strinjajo se niti z uporom lokalnih oblasti, ki si ne želijo gostiti centrov za nedokumentirane priseljence. »Govorimo o tem, da naj se postavimo na mejo ter otrokom, ki bežijo iz goreče hiše, ukažemo, naj se vrnejo vanjo,« je razmere opisal rabin Asher Knight iz dallaškega templja Emanu-El. Pri tem je celo spomnil na Kindertransport, reševanje židovskih otrok iz nacistične Nemčije v Veliko Britanijo v poznih tridesetih letih.

Sredi meseca je vzbudila pozornost novica, da je ameriška zvezna vlada 38 žensk in otrok vrnila v honduraško mesto San Pedro Sula, ki slovi po najvišji stopnji umorov na svetu. Kongres je sicer v Honduras in Gvatemalo poslal sedemčlansko delegacijo, ki naj bi v dveh dneh ocenila razmere. V njej je bil tudi republikanski poslanec Steven Pearce, ki še vedno trdi, da večina otrok prihaja zaradi želje po boljšem življenju, in ne zaradi strahu za varnost. A je za lokalni časnik dejal, da kongresniki »zaradi nevarnosti niso pogosto zapuščali hotela«.