Krizna Grčija se prebuja iz kome

Bruselj – Grozeči bankrot, notranjepolitični kaos, drsenje v socialno katastrofo, scenariji­ izhoda iz evra, strogi varčevalno-reformni pogoji. To je le ­nekaj okoliščin, ki so po izbruhu dolžniške krize konec leta 2009 spremljale Grčijo in njeno reševanje pod taktirko trojke.

Več kot štiri leta po začetku krize, ki je stresla EU, je čedalje več znamenj, da se Grčija postavlja na noge. Po šestih letih recesije se bo letos po napovedih evropske komisije začelo novo obdobje gospodarske rasti. Aprila naj bi Eurostat potrdil, da so Atene lani ustvarile primarni proračunski presežek (brez upoštevanja plačanih obresti). Z odobritvijo zadnjega večjega obroka pomoči na začetku tedna (8,3 milijarde evrov v treh delih) se izteka drugi program pomoči. Skupno je Grčija od evropskih partnerjev in IMF dobila okoli 240 milijard evrov ugodnih posojil.

Ugodne okoliščine

Grški premier Antonis Samaras je napovedal, da se bodo Atene že letos vrnile na finančne trge in izdale obveznice (največ petletne) v vrednosti do 5 milijard evrov. Okoliščine so najbolj ugodne po izbruhu krize: na trgih se zahtevani donosi na grške desetletne obveznice že gibljejo proti 6 odstotkom. Ker so med reševanjem Grčije njeni zasebni upniki (banke, zavarovalnice in drugi) z delnim odpisom izgubili okoli 100 milijard evrov, bi bila njena uspešna vrnitev na trge kot preobrat. »Senzacionalna vrnitev Grčije«, je zapisal nemški časnik Die Welt.

Evrokracija ne skriva zadovoljstva. Komisar za denarne zadeve Olli Rehn je po zasedanju evrske skupine v Atenah govoril o »velikih prizadevanjih Grčije« v zadnjih štirih letih za ureditev javnih financ in gradnjo bolj vzdržnega modela za rast in delovna mesta. V ozadju pohval je tudi želja Bruslja in vodilnih članic Unije, da bi vlada Antonisa Samarasa obstala, da vladajočim strankam na evropskih volitvah ne bi spodletelo in da bi ustavili radikalno levico Aleksisa Ciprasa. Pričakovano je, da bo sredi kampanje del proračunskega presežka namenjen najbolj ranljivim skupinam Grkov.

Zanje položaj kljub bruseljskim pohvalam in bolj spodbudnim statistikam ostaja dramatičen. Brezposelnost s 27 odstotki ostaja najvišja v Evropi, med mladimi, ki niso v izobraževanju ali na usposabljanju, je brez službe več kot vsak drugi. Poleg tega bo Grčija še naprej dobivala varčevalno-reformne zahteve trojke. Ugiba se, da bo potrebovala še en, manjši rešilni sveženj v višini od 10 do 15 milijard evrov. Tudi visoka zadolženost, ki je šla že čez 170 odstotkov BDP, bo ostala nerešljivo breme, če ne bo večje popustljivosti upnikov.

Zgaga s Francijo

S čim si bolj belijo glavo v Bruslju, je bilo še posebno očitno na atenskem zasedanju evrske skupine. Več nezadovoljstva kot s težavami Grčije je bilo z evrsko orjakinjo Francijo, ki nadaljuje izogibanje začrtani poti in ne izpolnjuje proračunskih ciljev. Predsednik François Hollande je sicer imel velike ambicije in je po izvolitvi pred dvema letoma napovedal, da bo že leta 2013 spravil primanjkljaj pod 3 odstotke BDP. To se, seveda, ni zgodilo. Tako je Bruselj lani Franciji – enako so naredili za Slovenijo – podaljšal rok za zmanjšanje luknje pod maastrichtsko mejo za dve leti, na leto 2015.

Ker je bil že lani primanjkljaj višji od načrtovanega (4,3 namesto 4,1 odstotka), cilja skoraj gotovo spet ne bo izpolnila. Tudi z ukrepi odlaša. Novi finančni minister Michel Sapin že razlaga, da bo hitrost zmanjševanja primanjkljaja tema pogovorov z Brusljem. Pripravljenosti, da bi Parizu še enkrat »pogledali skozi prste« in tretjič podaljšali rok, še ni na obzorju. »Strinjam se s Hollandom, da je močna Francija v interesu Evrope,« je v Atenah opozoril prvi človek evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. Toda: Pariz da je dobil domače naloge in se zavezal k temu, da jih bo naredil.