Krmiljenje s palico in korenčki

Uradno bo v drugi polovici leta Evropski uniji predsedoval Ciper, 
neuradna vladarica pa ostaja Nemčija.

Objavljeno
01. julij 2012 11.26
Germany Financial Crisis
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin − Ali bo sploh kdo opazil, da je Ciper z današnjim dnem prevzel predsedovanje Evropski uniji? O usodi celine in še posebno evrskega območja se spet odloča v velikih prestolnicah, zlasti v Berlinu.

Nemški parlament je v petek blagoslovil proračunski pakt in evropski mehanizem stabilnosti ESM, po štirinajstih urah pogajanj pa je nemška kanclerka Angela Merkel v noči s četrtka na petek vendarle privolila v blažje pogoje za črpanje teh sredstev za Španijo in Italijo, zlasti za njihove banke. Tako nemški kot številni tuji komentatorji so se že razpisali, da je najmočnejša političarka Evrope s tem omilila svoja stališča, saj je prej vztrajala, da lahko sredstva iz reševalnih skladov črpajo le države, ki potem za to tudi odgovarjajo.

Toda vlada v Berlinu vztraja, da se ni prekršila proti svojim načelom. Banke si bodo lahko z denarjem ESM, katerega največji garant je Nemčija, pomagale šele po tem, ko bo Evropska centralna banka prevzela nadzor nad njimi. Proračunski pakt pa predvideva, da bo evropsko telo, najverjetneje komisija, nadzorovalo tudi proračune posameznih držav. Če bo lahko vztrajala pri tem, bo Angela Merkel še naprej vzgajala evrske dolžniške grešnice tako s palico kot s korenčkom. Palica je zahteva, da zmanjšajo svoje državno zapravljanje in sprejmejo reforme za večjo konkurenčnost, korenčki pa so obljube cenejšega denarja in 120-milijardni paket za spodbujanje rasti ter konkurenčnosti, ki bo še posebno pozornost namenil brezposelnosti mladih. Nemčija še iz časov svojih reform, ki so jo iz evropskega bolnika spremenile v najperspektivnejše gospodarstvo celine, drugim priporoča svoj arzenal ukrepov, od zmanjšanja ovir na trgu delovne sile do poznejšega upokojevanja in dualnega šolskega sistema. Merklova ima še eno zagotovilo, da je druge države ne bodo izkoristile proti njeni volji: vsak večji prenos državnih pristojnosti, torej tudi drugačno črpanje sredstev reševalnih skladov, za katere z več sto milijardami evrov jamči Nemčija, mora blagosloviti nemški parlament.

V omenjenih primerih reševanja gre predvsem za Španijo in Italijo, tretje in četrto največje gospodarstvo evrskega območja. Ob Grčiji, ki je še vedno ena večjih težav območja, pa se v spomin vsiljuje izjava britanskega finančnega ministra Georgea Osborna izpred nekaj tednov, da bo morda grški odhod iz skupne evropske valute cena, ki jo bo treba plačati za nemško reševanje evrskega območja. Britanski mediji so tedaj pisali, da britanski minister tvega bes Angele Merkel, zdaj pa tudi nemški Focus piše, da se nemška vlada pripravlja na skorajšnji grški bankrot in izstop iz skupne evropske valute. Grčija najpozneje sredi avgusta potrebuje sveži denar, saj bo morala tedaj odplačati posojilo Evropske centralne banke, naslednje poročilo trojke ECB, EU in Mednarodnega denarnega sklada pa bo skoraj zagotovo ugotovilo, da država ni uresničila obljubljenih reform in drugih ukrepov.

Focus tudi domneva, da bo vlada v Berlinu uporabo sredstev iz stalnega reševalnega sklada ESM za banke dovolila le tistim državam, ki bodo soglašale z davkom na finančne transakcije. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali so viri z nemškega finančnega ministrstva, ki jih navaja tednik, res napovedali naslednji evrski pretres.