Krvava morija v Odesi

Ukrajinska kriza: Upor proruskega prebivalstva na jugovzhodu države se sprevrača v državljansko vojno.

Objavljeno
03. maj 2014 21.08
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Medtem ko v Odesi žalujejo za 46 ljudmi, ki so med petkovimi spopadi živi zgoreli v poslopju sindikata, se po jugovzhodu Ukrajine, kjer so proruski protestniki v zadnjih tednih zavzeli več kot deset mest, nadaljuje to, kar oblasti v Kijevu imenujejo »protiteroristična operacija«. Uporniki v obkoljenem Slavjansku, kjer boji še potekajo, so danes s pomočjo ruskega posrednika izpustili sedem evropskih vojaških opazovalcev, ki so jih zajeli pred dobrim tednom.

Zahod bi moral pritisniti na Kijev, naj zaustavi vojaško operacijo proti svojemu lastnemu narodu, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov danes v telefonskem pogovoru opozoril svojega ameriškega kolega Johna Kerryja. To, kar »porevolucionarne« oblasti v Kijevu imenujejo »protiteroristična operacija«, v Moskvi razglašajo za kazenski pohod proti neoboroženemu ljudstvu. Lavrov je danes zvečer Kijev opozoril, naj izpustitve evropskih opazovalcev ne izkoristi za napad na Slavjansk, kjer so zadnje dni že bili krvavi spopadi.

Sosednje mesto Kramatorsk so ukrajinski vojaki po uličnih bojih, ki so zahtevali najmanj deset žrtev, »osvobodili«, je pa zavrelo na avtonomističnem shodu v Donecku, kjer so protestniki zavzeli poslopje podružnice ukrajinske obveščevalne službe.

Vroče je bilo tudi v Lugansku, kjer so separatisti napovedali vojno samooklicanim oblastem v Kijevu in začeli napad na regionalno poveljstvo ukrajinske vojske. Za pokol proruskih protestnikov v Odesi Kijev vali krivdo na Moskvo, tam pa je slišati čedalje več pozivov, naj Rusija vojaško zaščiti svoje sonarodnjake v Ukrajini.

Po moriji, ki so jo konec februarja v središču Kijeva povzročili še neidentificirani ostrostrelci, se je v petek ponoči zgodila druga največja človeška tragedija sedanje ukrajinske krize. V Odesi, črnomorskem pristanišču, ki je z več kot milijonom prebivalcev tretje največje ukrajinsko mesto, je več kot tisoč proukrajinskih protestnikov, med katerimi so bili tudi oboroženi nogometni huligani in pripadniki radikalnih desničarskih skupin, napadlo desetkrat manjšo skupino proruskih demonstrantov. Ti so se zatekli v sindikalno poslopje, to pa so napadalci zasuli z molotovkami. Večina žrtev se je zadušila v dimu, nekaj jih je živih zgorelo, veliko jih je umrlo, ko so si s skokom z oken ali balkonov poskusili rešiti življenje. V družbenih medijih so se pojavili videoposnetki proukrajinskih napadalcev, ki s pištolami streljajo na ljudi, ki so se poskušali rešiti iz goreče stavbe. Maloštevilni policisti so prišli prepozno, tudi na gasilce, ki so nameščeni v neposredni bližini, so morali čakati več kot dvajset minut.

Nove oblasti v Kijevu, ki jih protestniki na jugovzhodu države ne priznavajo, so najprej obtožile rusko obveščevalno službo, da je izzvala spopad, ki se je sprevrgel v tragedijo. Po njihovih trditvah je bilo med žrtvami več deset ruskih državljanov. Potem so spremenili mnenje in za krivca razglasili pobeglega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. V Moskvi so krivdo za pokol zvalili na zločinsko neodgovornost vodstva v Kijevu, ki dopušča radikalnim nacionalistom, da izvajajo fizični teror nad podporniki federalizacije in dejanskih ustavnih sprememb v državi, kakor so se izrazili v sporočilu zunanjega ministrstva. »Tisti, ki se imajo za oblast v Kijevu, niso le neposredno odgovorni, temveč so sostorilci. Njihove roke so do komolcev v krvi,« je izjavil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. Po tej »kazenski odpravi in množičnih pobojih« je njihov načrt, da bodo 25. maja pripravili predsedniške volitve, »absurden«, je dodal Peskov. Izrazil je tudi ogorčenost nad cinizmom Zahoda, ki razglaša kazensko vojaško operacijo proti lastnemu ljudstvu za legitimno in poskuša upravičiti »ogromno število umorov, ki se dogajajo«.

Na ruski televiziji so tragedijo v Odesi razglasili za genocid, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da je Kijev začel vojno proti lastnemu narodu. Kar nekaj poslancev ruske dume je dogodke primerjalo z nasilnimi pohodi nacističnih tolp. Poslanec Vjačeslav Nikonov je dogodek imenoval vojni zločin ukrajinskih oblasti, Sergej Mironov, ki vodi stranko Pravična Rusija, pa je na svojem tviterju zapisal, da bi morala Rusija vojaško zaščititi sonarodnjake v Ukrajini. Peskov je povedal, da na vprašanje, kaj bo zdaj storila Moskva, še nima odgovora. »Obupani ljudje nas kličejo, prosijo za pomoč. Velika večina si želi ruske pomoči. O vseh teh klicih je predsednik Vladimir Putin obveščen,« je dodal njegov tiskovni predstavnik.

Po jugovzhodu Ukrajine so se spopadi nadaljevali. V Kramatorsku so režimske sile po uličnih bojih, v katerih je umrlo vsaj deset ljudi, osvobodile središče mesta. Slavjansk je obkoljen, na začetek »protiteroristične operacije« se pripravljajo uporniki v Lugansku in Donecku, kjer je bil včeraj večji shod podpornikov avtonomije.