Polona Frelih, Moskva, Matija Grah, zunanja politika
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je le dan po visokih rusko-sirskih pogajanjih, ki so jih raztrgali v ZDA in evropskih prestolnicah, zahod posvaril, naj se v primeru Sirije ne obnaša kot »slon v trgovini s porcelanom«. Medtem se nasilje sirskega režima nad lastnim prebivalstvom še stopnjuje.
Ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova so v Damasku sprejeli kot kralja. Evforična množica mu je na ulicah med vihranjem sirskih in ruskih zastav izrekala zahvale, ker je ruska diplomacija sprejela veto na resolucijo, ki poziva k Asadovem odstopu. Mnogi so pričakovali, da bo Lavrov sirskega predsednika na štiri oči poskušal prepričati, naj odide, a se to ni zgodilo. »Odhod Asada ne bo ustavil prelivanja krvi. Na oblast se bodo povzpeli radikalni islamisti, začel se bo razpad države, spopadati se bodo začeli šiiti in kristjani,« je rusko stališče predstavil Jevgenij Satanovski z moskovskega Inštituta za Bližnji vzhod.
Šef ruske diplomacije je na triurnih pogovorih v Damasku, kamor ga je poslal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, od Asada slišal, da je zavezan h končanju nasilja, da bo objavil rok referenduma o novi ustavi in podaljšal ter okrepil misijo opazovalcev Arabske lige. Sirskemu podpredsedniku je naložil vzpostavitev vsenarodnega dialoga, v zvezi s katerim je ameriški State department že izrazil precejšno skepso. »Naloga mednarodne skupnosti ni napovedovati izida narodnega dialoga,« je dejal Lavrov in pozval Združene države Amerike, Evropsko unijo ter arabski svet, naj dajo priložnost sirskim pogajanjem. Odločitev o umiku veleposlanikov in zamrznitvi misije Arabske lige zagotovo ne bo prispevala k dialogu, je poudaril Lavrov.
Bo Moskva postala grešni kozel?
Ruski strokovnjaki svarijo, da bo Rusija ob dramatičnem razvoju dogodkov v Siriji postala glavni grešni kozel, zato Lavrov ruski veto brani že vnaprej. Pojasnjuje, da je ruska stran varnostni svet Združenih narodov prosila, naj glasovanje o sirski resoluciji pripravijo šele po njegovi vrnitvi iz Damaska, vendar jim niso prisluhnili. »Pokazali so nam, da nas ne spoštujejo. Za soavtorje resolucije je glavno, da na nekoga zvalijo krivdo in pozornost preusmerijo od dejstva, da uporniki dobivajo nasvete in orožje iz tujine.«
Rusija je še iz sovjetskih časov največji dobavitelj orožja sirskemu režimu, z njim pa ga oskrbuje tudi zdaj. »Ni nam treba ustaviti nečesa, česar mednarodno pravo ne prepoveduje, prav tako nasprotujemo enostranskim ukrepom,« je poudaril Lavrov. Dodal je, da Rusija ne dostavlja manjših kosov orožja, ki se jih uporablja v konfliktu, in da s svojimi pošiljkami ni vplivala na ravnotežje, kakršno je na Bližnjem vzhodu veljalo pred t. i. arabsko pomladjo. Ameriški republikanci že na glas govorijo o možnosti tajnega oboroževanja sirskih upornikov, zato ruski mediji ne izključujejo, da utegne Sirija poleg ameriško-ruskega političnega bojišča postati še poligon za preizkus uspešnosti ameriškega in ruskega orožja.
Vsak dan na desetine mrtvih
Kot v posmeh diplomatskim prizadevanjem Moskve so sirske sile, ki so zveste predsedniku Bašarju al Asadu, tudi včeraj, že peti dan zapored, nadaljevale napade na uporniško mesto Homs. Kot poroča Reuters, so Asadu zveste milice v noči s torka na sredo v tem mestu ubile tri družine, ki so štele pet, sedem oziroma osem članov, med žrtvami pa so tudi otroci. Nadaljevalo se je raketno in topovsko obstreljevanje mesta, medtem ko so tanki prodrli v sosesko Inšat in se približali soseski Bab Amro, ki je bila v preteklih dneh tarča najhujšega obstreljevanja in v kateri je po podatkih sirskih aktivistov samo v zadnjih dveh dneh izgubilo življenje več kot 150 ljudi. Sredi dneva je aktivist Mohamed Hasan Reutersu sporočil, da se je v mesto za krajši čas vrnil električni tok, kar je upornikom omogočilo, da so napolnili telefonske baterije in izmenjali informacije. »Od polnoči smo našteli že 47 mrtvih,« je dejal. Sirske sile so včeraj sprožile tudi obsežno ofenzivo v uporniški provinci Dara na jugu države, kjer so iz vrst sirske vojske dezertirali še številni oficirji in vojaki.
Diplomatsko kolesje se je zavrtelo
Odkar je postalo jasno, da je sobotni veto Moskve in Pekinga na resolucijo o Siriji v varnostnem svetu režim v Damasku le še spodbudil k nasilju, se diplomatski pritisk na Sirijo krepi. Države Evropske unije so po pisanju Reutersa včeraj dosegle načelno soglasje o uvedbi novih ukrepov, ki bi prizadeli sirsko centralno banko in prepovedali trgovanje s fosfati, diamanti ter zlatom in drugimi dragocenimi kovinami.
Šest držav Sveta za zalivsko sodelovanje je zaradi »množičnega pokola« neoboroženih civilistov v Siriji v torek izgnalo veleposlanike Sirije, svoje pa so odpoklicale iz Damaska. Zaradi stopnjevanja nasilja so Francija, Velika Britanija, Belgija, Italija, Nizozemska in Španija poklicale na posvet svoje veleposlanike v Siriji, ZDA pa so svoje veleposlaništvo v Damasku že v ponedeljek zaprle.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je napovedal novo diplomatsko iniciativo z »državami, ki stojijo ob strani sirskemu narodu, ne tamkajšnjemu režimu«. Po pisanju nekega provladnega časnika Turčija načrtuje sklic mednarodne konference v Istanbulu, na kateri bi sodelovale zahodne in arabske države.
Nasilje sirskega režima nad državljani je od začetka vstaje pred enajstimi meseci terjalo več kot 6000 življenj, med njimi tudi številnih otrok. Po podatkih Unicefa je bilo v tem obdobju ubitih najmanj 400 otrok, še enkrat toliko pa so jih oblasti zajele.