Leto rusko-nizozemskih razprtij

Moskva – V letu 2013, ki je bilo razglašeno za leto rusko-nizozemskega prijateljstva, smo ironično priča najhujšemu poslabšanju odnosov med uradno Moskvo in Amsterdamom v sodobni zgodovini. Temu je botrovalo zlasti pridržanje namestnika ruskega veleposlanika na Nizozemskem, kar poznavalci razumejo kot nizozemsko maščevanje za zajetje Greenpeacove ladje na Arktiki, ki je plula pod nizozemsko zastavo.

Del uradnih praznovanj v okviru leta rusko-nizozemskega prijateljstva so gostovanja ruskih umetnikov na Nizozemskem in obratno je povsem zasenčilo pridržanje namestnika ruskega veleposlanika v Haagu Dmitrija Borodina. Nizozemska policija naj bi vdrla v njegovo rezidenco, ga udarila z gumijevko, vklenila in odpeljala na policijsko postajo, kjer je preživel vso noč. Ruska državna televizija Rossija-24 ob sklicevanju na rusko ministrstvo za zunanje zadeve poroča, da je nizozemska policija od sosedov prejeli prijavo zaradi domnevnega slabega ravnanja diplomata z njegovima dvema otrokoma. Incident je potrdila tudi tiskovna predstavnica nizozemske policije Ellen van Zijl, ki je bila pripravljena povedati le, »da je z ruskim diplomatom vse v najlepšem redu in da ni v bolnišnici«.

Precej redkobeseden je tudi Borodin, ki je preko twitterja dejal le, da se sam in njegovi otroci počutijo »dobro ter da o incidentu ne bo dajal komentarjev, saj ne gre za zasebno zadevo«. Precej bolj zgovorni so bili v svojih obsodbah njegovi nadrejeni na ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so nizozemskemu veleposlaniku v Moskvi Ronu van Dartelu že izročili protestno noto. Z oceno, da gre za grobo kršenje Ženevske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961, ki prepoveduje vdor v diplomatske rezidence, se je oglasil celo ruski predsednik Vladimir Putin. Zahteval je »pojasnila, opravičilo in kaznovanje odgovornih«.

Nizozemska se je danes dejansko opravičila, sprožila pa je tudi preiskavo o okoliščinah incidenta. Pridržanje ruskega diplomata in nedavno zajetje Greenpeacove ladje in 30 aktivistov so povezali tudi precej manj populistični opazovalci, med njimi urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov: »Med hladno vojno so bili podobni incidenti s sovjetskimi diplomati na Zahodu zelo pogosti. Govorili so, da gre za nesporazume, a je bilo vsem jasno, da je šlo za signal sovjetskim politikom«.

Usoda priprtih Greenpeacovih aktivistov, ki so obsojeni piratstva, za kar je zagroženih do 15. let zapora, je zelo negotova. Sodišče v Murmansku je zavrnilo zahtevo treh aktivistov – zdravnice Jekaterine Zaspi, tiskovnega predstavnika Greenpeaca Andreja Alahverdova ter fotografa Denisa Sinjaka za izpustitev na podlagi varščine ali premestitev v domači zapor. »Obtoženi so za zločin, ki ga niso storili. So zaporniki vesti in kot taki odgovornost celega sveta,« se je odzval izvršni direktor Greenpeaca Kumi Naidoo.

Konec tedna so protesti za njihovo izpustitev potekali po vsem svetu – tudi v Ljubljani – nizozemska vlada pa je kot prva na svetu v imenu svojih državljanov proti Rusiji vložila tožbo na Mednarodnem tribunalu za pomorsko pravo v Hamburgu. »Počutimo se odgovorni za ladjo in njeno posadko, ki je plula pod nizozemsko zastavo,« je pojasnil nizozemski zunanji minister Frans Timmermans. Nizozemska vztraja, da se je ladja v času zajetja nahajala v mednarodnih vodah, Rusija pa, da je plula v posebnem ruskem gospodarskem območju.

Pred nizozemskim veleposlaništvom v Moskvi so protesti potekali že v začetku leta, na njih pa so obsodili trdosrčnost nizozemske oblasti, ki je opozicijskemu aktivistu in strokovnjaku skrivne tovarne za izdelavo raket Aleksandru Dolmatovu zavrnila prošnjo za politični azil, zato je v taborišču za deportacije v Rotterdamu storil samomor. Ruska oblast je od Nizozemcev resda terjala pojasnila, a ker je šlo za predstavnika opozicije, je tragična zgodba kmalu poniknila v pozabo.