Francoski socialisti si manejo roke, kajti v prvem krogu nedeljskih regionalnih volitev so jim volivci na nacionalni ravni namenili 29,5 odstotka glasov, medtem ko je bila vladajoča desna sredina deležna za približno tri odstotke manjše podpore (26,2 odstotka). Karseda zadovoljni so tudi v Nacionalni fronti Jean-Marie Le Pena, kjer se, precej presenetljivo, ponašajo z več kot 11-odstotno podporo. Rezultati prvega kroga še malo niso nepričakovani, javnomnenjske raziskave so že prej napovedovale, da se utegne Zveza za ljudsko gibanje (UMP) na letošnjih regionalnih volitvah odrezati slabše kakor pred šestimi leti, ko je socialistična stranka osvojila 20 od 22 regij v metropolitanski Franciji. Desni trdnjavi sta tedaj ostali samo Alzacija in Korzika.
Po prvem krogu se je desnosredinski postavi bati, da ji bo - zaradi povezovanja levih strank v drugem krogu, medtem ko je na desnici možnosti za povezovanje manj - uspelo rešiti le Alzacijo in morda bo osvojila še Francosko Gvajano. K vnaprejšnjemu veselju levega bloka prispeva namreč dober rezultat mlade stranke Europe Ecologie, ki se je očitno že dodobra zasidrala v zavest Francozov - tokrat se ponaša s tretjo najvišjo, 12,5-odstotno podporo. Za precejšnje presenečenje so sicer poskrbeli v skrajno desni Nacionalni fronti, kjer so dobili 11,7 odstotka glasov oziroma več, kakor so jim napovedovale ankete javnega mnenja (največ devet odstotkov). Rezultat kaže na razpoloženje vsaj v delu francoske javnosti, kajti prvi nacionalist, skrajni desničar Jean-Marie Le Pen, je v zadnjih dnevih pred volilno nedeljo močno rohnel proti »islamski navzočnosti v Franciji, kjer mošeje poganjajo kakor gobe po dežju«. V Levi fronti (povezuje Komunistično stranko in Levo stranko Jean-Luca Mélenchona) so dobili 5,7 odstotka glasov, medtem ko se je za Novo antikapitalistično stranko Oliviera Besancenota izreklo 2,5 odstotka tistih, ki so prišli na volišča. Največji poraženci regionalnih volitev so v sredinskem Demokratičnem gibanju (MoDem) Françoisa Bayrouja, za katero je oddalo svoj glas manj kot mejnih pet oziroma komaj 4,2 odstotka udeležencev volitev.
Rekordno nizka udeležba
Nedeljski prvi krog regionalnih volitev je zaznamovala tudi rekordno visoka, nekoliko manj kot 54-odstotna volilna neudeležba. Za primerjavo, leta 1998 je bila 42-odstotna, medtem ko se ob prvem krogu regionalnih volitev leta 2004 na volišča ni odpravilo 38-odstotkov volilnih upravičencev. Pa vendar se je še manj volivcev udeležilo lanskih evropskih volitev (59,37-odstotna odsotnost). Tokrat je vzrok, da kar 23,5 milijona ljudi ni prišlo volit, iskati v splošno manj zanimivih regionalnih temah, morda tudi v napovedanih reformah, ki jih je pričakovati po letu 2014, v razpoloženju, močno zaznamovanem z gospodarsko krizo in izgubljenim zaupanjem v vlado, pa tudi v dejstvu, da se prvi krog regionalnih volitev ni prekril, denimo, s kantonalnimi ali parlamentarnimi volitvami. Levici, kakor razmišljajo pri Figaroju, očitno ni uspelo najbolj množično prepričati državljanov, da »gre za nekakšen referendum, na katerem naj bi se izrekli proti Sarkozyju«. Drugi krog prihodnjo nedeljo bo zatorej velika preizkušnja, za vse politične tabore. Odsotnost v resnici ni samo »kazen« za desnico, ampak tudi za levico, o kateri se že nekaj časa zdi, da je (prav tako) ostala brez kompasa. Pa vendar levica kot (predvsem moralna) zmagovalka prvega kroga volitev vstopa v zadnji predvolilni teden samozavestno in odločno, s statusom »prve« stranke v državi.
Iz torkove tiskane izdaje Dela