Lex Perković: Hrvaška klonila pod pritiskom

Razvpiti amandma bodo odpravili, a bo izročitev Perkovića Nemčiji spremljalo še veliko neznank.

Objavljeno
25. september 2013 14.37
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj - Po večmesečnih zapletih z Brusljem in grožnji evropske komisije s sankcijami je Zagreb privolil v odpravo razvpitega lexa Perkovića.

Kot je malce pred poldnevom po srečanju s komisarko za pravosodje Viviane Reding sporočil pravosodni minister Orsat Miljenić, bo Hrvaška takoj naredila nujne korake za naglo in brezpogojno uskladitev zakonodaje z evropskim pripornim nalogom. Odpravila bo omejitev njegove veljavnosti za kazniva dejanja, storjena pred 7. avgustom 2002, ko je v EU začel veljati predpis o pripornem nalogu. Amandma naj bi začel veljati čim prej, najpozneje 1. januarja prihodnje leto.

Komisarka Redingova je pozdravila odločitev Hrvaške, s katero bo omogočena izročitev osumljenih in obsojenih kriminalcev državam, v katerih jih preganjajo ali so bili že obsojeni. Postopka za sankcije proti Hrvaški še ne bodo ustavili, najprej bodo spremljali hrvaško uresničevanje obljubljenega.

Zaradi časovne omejitve, ki jo je hrvaški sabor sprejel tri dni pred vstopom v EU, več kot dvajset hrvaških državljanom ne bi moglo biti izročenih drugim članicam. Najbolj razvpiti primer je nekdanji udbovec in pozneje hrvaški obveščevalec Josip Perković, ki ga Nemčija išče s tiralico, ker da je vpleten v usmrtitev hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića leta 1983 na Bavarskem.

Odprava lex Perković še ne bi pomenila, da bi bil Perković po sprejetju amandmaja lahko izročen Nemčiji. Sodnik, ki bo odločal o njegovi izročitvi, bo namreč moral upoštevati zastaranje tega kaznivega dejanja. Minister Miljanić je v Bruslju pojasnil, da na Hrvaškem načrtujejo spreminjanje ustave, s katero bi odpravili zastaralni rok za najhujše, tudi politične zločine, kakršni so se dogajali v času komunizma.

Po enem od scenarijev bi nova ureditev omogočila, da Hrvaška Perkovića ne bi izročila nemškemu pravosodju, marveč bi mu sodili pred hrvaškimi sodišči. Negotovo je, ali bo Nemčija privolila v tako rešitev, saj je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju.

Po besedah komisarke Redingove se vprašanja zastaranja obravnava po zakonodaji države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. Takšna vprašanja da so zapletena, obravnavati bi morala biti od primera do primera.