Tiskane izdaje
Rok za odgovor na vprašanje, kdaj bo Hrvaška uskladila sporni zakon z evropskim pravnim redom, je potekel v petek. Premier Zoran Milanović je sicer dejal, da bo odgovor pripravil pravosodni minister Orsat Miljenić, hrvaški mediji pa poročajo, da pismo v Bruselj še ni bilo poslano. Kaj bo hrvaški pravosodni minister odgovoril na ultimat, katerega osrednje sporočilo je, če ne boste spremenili zakonodaje, utegnete biti kaznovani s sankcijami, je neznanka, je pa konec prejšnjega tedna Milanović napovedal, »da njegova vlada v prihodnjih nekaj tednih še ne bo odločala o spremembi zakona o evropskem pripornem nalogu«.
Dal je vedeti, da »Hrvaška od prvega dne spoštuje evropski priporni nalog, vendar zaradi nekaterih napak in nelogičnosti v sistemu, ki nekaterim državam omogoča en režim, drugim drug, tretjim pa tretji, menimo, da gre za temo, o kateri se je treba pogovarjati. Hrvaška se tej temi ne izogiba, spoštuje omenjeni nalog, bo pa o tem zahtevala razpravo v evropskem svetu.«
Od dne, ko je Zagreb sprejel sporni akt, po katerem evropski zaporni nalog ne velja za kazniva dejanja, storjena pred 7. avgustom 2002, zakon pa je v hrvaških medijih dobil naziv lex Perković, saj je bil z njim zavarovan nekdanji udbovec in poznejši pripadnik hrvaške obveščevalne službe Josip Perković, ki je bil v Nemčiji v odsotnosti obsojen zaradi vpletenosti v usmrtitev emigranta in enega od nekdanjih direktorjev Ine Stjepana Ðurekovića leta 1983, je minilo
Iskanje krivca
Vlada je napovedala, da bi »popravila« omenjeni zakon s spremembo posameznih členov ustave, kar je vprašanje, saj bi vladajoča koalicija težko dobila potrebno večino. Res je sicer, da je največja opozicijska stranka HDZ, ki navsezadnje že na veliko lobira po terenu za nujnost predčasnih parlamentarnih volitev, sprva navrgla, da bi »nemara utegnila dati soglasje za spremembe, ki bi v ustavi zavračale zastaranje politično motiviranih umorov«, vendar so že čez nekaj dni iz štaba HDZ prihajali pogoji, pod katerimi bi podprla vladno koalicijo.
Kar nekajkrat je nato predsednik vlade Milanović, ki je sicer znan, da zelo nerad, če sploh, priznava lastne napake, dal vedeti, da ne bo privolil v tovrstno trgovino. Tako se je vse skupaj vrnilo na začetek. Vmes se je pritisk iz Nemčije še stopnjeval, iz nemškega bundestaga so prišle pobude, da bi evropska komisija morala kaznovati Hrvaško, ker ne spoštuje evropske zakonodaje. Navsezadnje so namigi o nujnosti kaznovanja »malopridne Hrvaške« prišli tudi iz Bruslja.
Zagreb je še kar med kladivom in nakovalom oziroma med ultimatom in popuščanjem. Ultimat je pravzaprav že dejstvo, popuščanje pa bi v hrvaški javnosti, ki še zdaleč ni zadovoljna z delom vlade, njeno oceno še poslabšal. Poznavalci dogajanja na hrvaškem političnem parketu pravijo, da sta sicer premier Milanović in pravosodni minister Miljenić (SDP) na telefonski zvezi vsak dan, nekateri so celo prepričani, da bi nekaj krivde za nastale razmere morala prevzeti tudi zunanja ministrica Vesna Pusić.
Celo zagrebški tednik Globus, ki velja za levosredinskega, je v prispevku o lexu Perković zapisal, da se je »pravosodni minister v komunikaciji z evropsko komisarsko za pravosodje Viviane Reding zanašal na pomoč diplomacije, torej Vesne Pusić, vendar se je zmotil« ... Je pa zato Pusičeva v nedavnem pogovoru za HTV dejala, da »iz vsega skupaj ne bi smeli delati takega cirkusa«, ter dodala, »da bo zadevo treba popraviti«, in zavrnila namige o popravljanju zakona kot diplomatskem neuspehu.
