Š. Ro./STA
Rim - Češki premier Jan Fischer je danes v Rimu deponiral ratifikacijske listine za lizbonsko pogodbo. Češka je to storila kot zadnja izmed 27 članic Evropske unije, današnje dejanje pa pomeni, da bo lahko nova, reformna pogodba EU v veljavo stopila s 1. decembrom.
Ratifikacijski dokumenti EU se uradno deponirajo v Rimu, saj sta bili v italijanski prestolnici leta 1957 podpisani pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), predhodnicah današnje povezave.
Češka je kot zadnja izmed članic EU ratificirala Lizbonsko pogodbo, vzrok za zavlačevanje pa je bil predvsem evroskeptični češki predsednik Vaclav Klaus. Slednji je pogodbo podpisal 3. novembra, potem ko je češko ustavno sodišče odločilo, da je Lizbonska pogodba v celoti skladna s češko ustavo.
Češki parlament je Lizbonsko pogodbo sicer potrdil že pred meseci, a je nato konec septembra skupina 17 evroskeptičnih senatorjev vložila pobudo za presojo skladnosti pogodbe s češko ustavo. To je bilo že drugič da je češko ustavno sodišče presojalo o skladnosti Lizbonske pogodbe s češko zakonodajo, obakrat - tako v začetku tega meseca kot že tudi novembra lani - pa je razsodilo, da je pogodba v skladu z ustavo.
Klaus je sprva vztrajal, da ratifikacijske listine ne bo podpisal, dokler se o pogodbi na ponovnem referendumu ne bodo izrekli Irci. Tik pred irsko potrditvijo Lizbonske pogodbe 2. oktobra je sledila že omenjena pobuda za presojo ustavnosti in Klaus je napovedal, da bo s podpisom čakal do odločitve ustavnega sodišča.
Vmes je evroskeptični češki predsednik postavil še eno zahtevo. Vztrajal je, da mora biti Češka izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je del nove evropske pogodbe, češ da bi lahko na podlagi listine prišlo do vračanja premoženja, ki je bilo z Beneševimi dekreti po drugi svetovni vojni odvzeto Sudetskim Nemcem.
Evropski voditelji so na srečanju konec oktobra v Bruslju Klausovi zahtevi ugodili. Češka je tako podobno kot Poljska in Velika Britanija izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah. Omenjeni državi sta sicer izvzetje dosegli v času pogajanj o pogodbi.
Češki predsednik je po sprejetju sklepa na vrhu EU obljubil, da za svoj podpis pod pogodbo ne bo postavljal nobenih pogojev več. To obljubo je 3. novembra tudi izpolnil. Ob tem je sicer znova ocenil, da bo Češka z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe prenehala biti suverena država.