Washington - Včeraj zvečer bi moral v Izrael prileteti posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell, a so njegov prihod prestavili. V ameriškem veleposlaništvu v Tel Avivu so kot uradni razlog navedli logistične težave. Neuradno pa ameriškega pogajalskega veterana ni bilo zato, ker v Beli hiši še vedno čakajo, da se bo izraelska vlada ustrezno opravičila za škandal z napovedano gradnjo novih židovskih naselij, ki so ga v Izraelu uprizorili med obiskom ameriškega podpredsednika Josepha Bidena.
Od našega dopisnika
Od Tel Aviva pričakujejo, da bo preklical gradnjo, pred začetkom pogajanj s Palestinci tem ponudil nekaj korenčkov in se zavezal, da bodo predmet pogajanj vse sporne točke, tudi status Jeruzalema. Medtem židovski lobi v ZDA začenja kampanjo proti »izsiljevalski« politiki administracije predsednika Baracka Obame do Izraela.
Odnosi med novo ameriško administracijo, ki si je kot eno od prednostnih mednarodnopolitičnih nalog zastavila obnovitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa, in konservativno izraelsko vlado, ki je tik pred prihodom prvega temnopoltega ameriškega predsednika na oblast priredila vojno proti Gazi, so bili že od vsega začetka napeti, v Izraelu pa novemu poglavarju Bele hiše, ki je menda preveč blizu Palestincem, niso zaupali ne politiki ne prebivalstvo. Do prave zaostritve je prišlo že lani spomladi, ker se vlada premiera Benjamina Netanjahuja ni hotela ukloniti pritiskom Washingtona, naj povsem zamrzne gradnjo židovskih naselij na okupiranih palestinskih območjih. Besedno obstreljevanje se je poleti pomirilo, ko je prva dama ameriške diplomacije Hillary Clinton popustila in Netanjahujeve obljube, da bodo na Zahodnem bregu gradili le za potrebe »naravnega prirastka« prebivalstva, označila za velik diplomatski preboj, Palestince pa pozvala, naj sedejo za pogajalsko mizo, češ da zamrznitev gradnje nikoli ni bila pogoj za pogajanja.
Užaljeno palestinsko vodstvo, ki že prej ni imelo pretirane podpore med prebivalstvom, se takšnih »pogajanj« ni hotelo udeležiti. Zaradi drugih pomembnih nalog se je bližnjevzodna vročica nove administracije pomirila, konec lanskega leta pa so v prvi inventuri Obamovega predsednikovanja komentatorji po vrsti ugotavljali, da je bila njegova bližnjevzhodna politika polomija. Na začetku prejšnjega tedna se je po dolgem času zgodil prvi premik, saj so Palestinci z blagoslovom arabskih bratov privolili v posredna pogajanja z Izraelci, posredniki pa bi bili ameriški diplomati. Ko je prišel Biden v Izrael, da bi razglasil novi začetek starih pogajanj, so mu gostitelji z novico, da bodo začeli graditi nove stanovanjske zgradbe v vzhodnem, tradicionalno palestinskem delu Jeruzalema, pripravili pravo presenečenje. Ameriški podpredsednik je bil ogorčen, Obamov svetovalec David Axelrod je potezo izraelske vlade označil za »žalitev«, zelo jezno se je v telefonskem pogovoru z Netanjahujem odzvala tudi Clintonova, ki je menda od Izraela zahtevala tudi v uvodu omenjene pogoje. Izraelski veleposlanik v Washingtonu Michael Oren je izjavil, da so izraelsko-ameriški odnosi na najnižji točki v zadnjih 35 letih.
Spor je takoj dobil tudi domače razsežnosti. Republikanska opozicija in vplivni židovski lobi sta Obamo takoj obtožila, da po nepotrebnem zaostruje odnose z najboljšim zaveznikom. Obamovi strankarski kolegi so najprej molčali, v zadnjih dneh pa je tudi iz njihovih vrst slišati očitke o nerazumljivem izsiljevanju Washingtona. A kakor opozarja Danielle Pletka s konservativnega Ameriškega inštituta za podjetništvo (AEI) iz Washingtona, se odnosi med ZDA in Izraelom krhajo že dlje časa. »Tokovi, ki so usmerili Washington in Jeruzalem v različni smeri, so zapleteni in jih ni mogoče zvesti na eno neuspelo misijo (podpredsednika Bidena) in predsednika, ki mu je vseeno (Obamo). Nastaja generacijski razkol, ki čedalje bolj ločuje postsionistični Izrael in Ameriko 21. stoletja,« trdi Pletka.
Iz sredine tiskane izdaje Dela