Tiskane izdaje
London − Velika Britanija hoče kar najhitreje obnoviti pogovore z Ekvadorjem in najti diplomatsko rešitev za spor glede ustanovitelja žvižgaške spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea, je po poročanju britanske mreže BBC včeraj sporočil britanski zunanji minister William Hague.
V pisni izjavi, naslovljeni na parlament, je Hague zapisal, da je London veliko pozornosti namenil vprašanju Assangeovih pravic in bojazni pred njegovo izročitvijo Združenim državam Amerike. Kot je dodal, je strah pred kršenjem njegovih človekovih pravic povsem neosnovan, poleg tega pa Švedska Assangea ne bi mogla izročiti tretji državi brez privolitve Velike Britanije. Kot je zagotovil Hague, se to ne bi zgodilo, če bi domnevali, da Avstralcu grozi smrtna kazen.
Na njegove besede se je pozneje odzval predstavnik ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, ki je dejal, da britanski zunanji minister ni pomiril njihovih strahov. »Britanska vlada se v zadnjih treh mesecih ni posvetila nehumanemu ravnanju, ki bi ga bil Assange deležen, če bi ga izročili ZDA,« so sporočili in dodali: »Ekvadorska vlada bi pozdravila trdna zagotovila britanske vlade, da bo poskrbela, da usoda vojaka Bradleyja Manninga ne bo doletela tudi Assangea.«
Kot smo na Delu že poročali, so se ekvadorske oblasti sredi avgusta sicer odločile, da bodo Assangeu odobrile politični azil, za katerega je v strahu pred izročitvijo Švedski, kjer ga hočejo zaslišati v zvezi z domnevnim posilstvom in spolnim napadom, zaprosil junija. Assange sicer trdi, da so obtožbe švedskih oblasti le pretveza, za katero stojijo Združene države, ki da ga hočejo v pest dobiti zaradi dejavnosti WikiLeaksa.
Odločitev ekvadorskih oblasti je ujezila tako Veliko Britanijo kot Švedsko. Stockholm jo je označil za nesprejemljivo, britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je razočarano, a namerava vseeno izpolniti svojo dolžnost in Assangea izročiti Švedski.
V prid tej potezi so se namreč odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izročitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski. Avstralec se lahko tako obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice, a po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.
Assange krivdo za očitana dejanja sicer že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani WikiLeaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.
