Los Zetas – tolpa, ki je postala mit

Ameriška DEA meni, da gre za tehnološko najbolj napredno, izurjeno in nasilno od vseh paravojaških organizacij v Mehiki.

Objavljeno
25. avgust 2011 19.34
Posodobljeno
26. avgust 2011 08.15
Maja Jaklič, Delo.si
Maja Jaklič, Delo.si

Še pred nekaj leti sta za najnevarnejša med mehiškimi mamilarskimi karteli veljala Zalivski kartel s sedežem v zvezni državi Tamaulipas na meji s Teksasom in kartel Sinaloa s sedežem v istoimenski zvezni državi na zahodu Mehike. Danes so razmere povsem drugačne. Na prizorišče je namreč stopil nov igralec – kartel Los Zetas. Preden so pripadniki istoimenske tolpe razširili dejavnost in se začeli tudi sami ukvarjati s tihotapljenjem mamil, jih je za varnostnike najel prav Zalivski kartel, ki je tako ustvaril sovražnika v lastnih vrstah.

Sredi devetdesetih let so po aretaciji vodje Zalivskega kartela Juana García Abrega v vrstah te kriminalne združbe nastala trenja. Eden izmed njegovih potencialnih naslednikov, Osiel Cárdenas Guillén, si je hotel zavarovati hrbet, zato je za lastno zaščito najel pripadnike posebne enote mehiške vojske GAFE. Najboljši med njimi, poročnik Arturo Guzmán Decena (tolpa Los Zetas je dobila ime po njegovi radijski kodi Z1), je s seboj pripeljal približno 30 dezerterjev iz vojaških vrst, ki so jih pritegnile visoke plače, veliko višje od tistih, ki jim jih je zagotavljala mehiška vlada. Pripadniki nove tolpe so bili torej zelo dobro izurjeni, saj so jih med vojaško kariero inštruirali tudi tuji strokovnjaki, med njimi Američani, Francozi in Izraelci. Po robu se jim ni mogel postaviti nihče.

Krepitev vpliva in izbruh »kartelske« vojne

Ko se je Cárdenas povzpel na čelo Zalivskega kartela, je tolpi Los Zetas dodelil tudi izterjavo dolgov, varovanje pošiljk kokaina in tihotapskih poti, ustrahovanje članov kartela, ki so hoteli izstopiti, in likvidacije nasprotnikov. Tolpa je tako pridobivala novo znanje in zveze ter postajala vse močnejša, svoje lovke pa je raztegnila vzdolž celotne obale Mehiškega zaliva in celo v Teksas.

Potem ko je mehiška vojska novembra 2002 ubila vodjo Los Zetas Guzmána Decena, je na čelo tolpe prišel Heriberto Lazcano. Ta se je po aretaciji vodje Zalivskega kartela Cárdenasa marca 2003 odločil, da bodo Los Zetas začeli delovati bolj neodvisno. Poleg tega je nadrejene v Zalivskem kartelu pregovoril v sklenitev zavezništva s kartelom Beltrán Leyva, ki je Los Zetas omogočil infrastrukturo, da so začeli še sami tihotapiti mamila.

Kako in zakaj je februarja 2010 izbruhnila vojna med Zalivskim kartelom ter Los Zetas in njihovimi zavezniki v kartelu Beltrán Leyva za prevlado nad tihotapskimi potmi, ki vodijo v ZDA, ni povsem jasno. Po nekaterih razlagah jo je sprožil član Zalivskega kartela, ki je ubil enega od najvišjih poveljnikov Los Zetas. Ti so zahtevali, da Zalivski kartel izroči morilca; ker se to ni zgodilo, so izbruhnili spopadi, ki so nekatere kraje ob meji z ZDA spremenili v mesta duhov.

Vse odtlej se mehiški karteli menda delijo na dve frakciji: na eni strani so Los Zetas, kartel Beltrán Leyva, Juareški kartel in Tijuana; na drugi pa Zalivski kartel, kartel Sinaloa in La Familia.

Člani tako najstniki 
kot vojaški specialci

Los Zetas so postali pravi mit. Pripadniki tolpe se namreč močno potrudijo, da najdejo trupla padlih članov, poleg tega se za njihovo smrt kruto maščujejo. Kljub okrutnemu ravnanju privlači kartel številne manjše kriminalce in po nekaterih podatkih je ravno zato število njegovih pripadnikov že doseglo skoraj 10.000. Na taborih za urjenje usposabljajo novince, stare od 15 do 18 let, pa tudi izkušene nekdanje zvezne agente in policiste. V njihovih vrstah je tako mogoče najti tudi nekdanje pripadnike posebne enote gvatemalske vojske, znane kot Kaibiles, ki so še posebno dobro izurjeni za protiteroristične operacije in vojskovanje na težko prehodnih območjih.

Strokovnjak za varnost z mehiške univerze Raúl Benitez trdi, da je kartel Los Zetas že postal največja in najresnejša grožnja nacionalni varnosti; ameriška agencija za boj proti mamilom DEA pa meni, da gre za tehnološko najbolj napredno, izurjeno in nasilno od vseh paravojaških organizacij v Mehiki.