Podaljševanje venezuelske agonije

Kljub vnovični zmagi Nicolása Madura se zdi, da večina ljudi predsednikovim razlagam njihovega trpljenja ne verjame več.
Fotografija: »Mir in demokracija sta zmagala,« je ob ponovni izvolitvi dejal Maduro. FOTO: Federico Parra/AFP
Odpri galerijo
»Mir in demokracija sta zmagala,« je ob ponovni izvolitvi dejal Maduro. FOTO: Federico Parra/AFP

Razplet predsedniških volitev Venezuelo izpostavlja novim gospodarskih in socialnim pritiskom ter samo še poglablja tragedijo venezuelskega prebivalstva, ki so jo zakuhala leta zgrešenih odločitev njihove politične elite.

Prazne police v trgovinah, inflacija pri 13.000 odstotkih in nezadržno širjenje revščine po državi, ki jo je vsak teden zapusti na desettisoče ljudi, Venezuelcev včeraj po pričakovanjih niso prignala na volišča. Nasprotno, kakršnokoli željo po spremembah sta v njihovih glavah že dolgo nazaj zamenjala apatija in obup. Vse, kar v Venezueli šteje leta 2018, je preživetje. 
 

Razklana opozicija


Izid predsedniških volitev, na katerih je Nicolásu Maduru kljub rekordno nizki javnomnenjski podpori uspelo zagotoviti nov petletni predsedniški mandat, tako ni mogel biti presenečenje. Na volišča se je po podatkih venezuelske volilne komisije odpravilo le okoli 46 odstotkov od 20 milijonov volilnih upravičencev, kar je za skoraj polovico manj kot na zadnjih predsedniških volitvah leta 2013. Za zmagovalca sta glasovali dobri dve tretjini volivcev; njegov najbližji zasledovalec, nekdanji vojaški poveljnik Henri Falcón, se je moral zadovoljiti z 21-odstotno podporo.

Močno razklana venezuelska opozicija, ki je nedeljske volitve označila za prevaro, je glasovanje po večini obstruirala in s tem poskušala zmanjšati legitimnost Madurove zmage. Kljub temu je novi stari predsednik nedeljo označil za »zgodovinski dan«, izid volilne tekme pa za »zgodovinsko zmago«, osvojeno na krilih popularnega glasu. »Kako so podcenjevali revolucionarno ljudstvo! Kako so podcenjevali mene!« je povedal pred množico podpornikov, ki se je po objavi izidov zbrala v središču Caracasa. Izrazito nizke volilne udeležbe in dejstva, da je zanj tokrat glasovalo skoraj poldrugi milijon manj ljudi kot na zadnjih volitvah, po pričakovanjih ni komentiral.

Predsedniške volitve so bile sprva napovedane za konec leta, a jih je venezuelska ustavna skupščina, komaj lani ustanovljeni predstavniški organ, večinoma sestavljen iz Madurovih političnih somišljenikov, prestavila za pol leta v prihodnost, po ocenah analitikov samo zato, da bi predsednik lahko izkoristil razkol v opoziciji in si predčasno zagotovil nov mandat. 

Maduro je tudi tokratno volilno tekmo prikazal kot boj med socialističnimi silami napredka in konservativno opozicijo, za katero stoji »imperialistični« Zahod. Venezuela je po njegovem žrtev velike zarote, ekonomske vojne, v kateri glavno vlogo igrajo zahodna podjetja in borzni špekulatorji. Med prihodom na volišče v Caracasu je državljanom razgrnil njihovo izbiro: »Vaš glas bo odločil med glasovnicami in metki, domovino in kolonijo, mirom in nasiljem, neodvisnostjo in podjarmljenostjo.« 

Ključen vzrok za venezuelske težave je po mnenju ekonomistov padec cen nafte, ki je za državo edini vir tujih valutnih rezerv. Nekatere katastrofalne odločitve vlade, med drugim uvajanje cenovnih omejitev, pa so že tako slab položaj še dodatno poslabšale. Med drugim so vodile v hiperinflacijo in eksodus tujih investicij. 

Kljub volilnemu izidu se zdi, da večina Venezuelcev predsednikovi interpretaciji vzrokov njihovega trpljenja ne verjame več. Kako zelo je država zabredla v zadnjih letih, ponazarjajo podatki o stopnji revščine. Pod njenim pragom danes živi skoraj 90 odstotkov ljudi, kar je dvakrat več kot pred petimi leti. Širi se tudi lakota. Nekateri zahodni mediji so tokratno glasovanje označili za volitve o hrani, po tem ko so predsednik in njegovi politični pajdaši na predvolilnih shodih udeležbo na volitvah neposredno povezali s prejemanjem paketov pomoči in državnih subvencij, od katerih je po poročanju New York Timesa danes odvisno preživetje vse večjega števila Venezuelcev. 
 

Mednarodne obsodbe


Združene države Amerike in nekatere južnoameriške države so napovedale, da izida volitev ne bodo priznale. Po mnenju predsednika Čila Sebastiána Piñere nedeljsko glasovanje »ni izpolnilo minimalnih standardov resnične demokracije«. Njegovi oceni so se pridružile tudi članice regionalne organizacije Skupina Lima, v kateri je vključenih 17 južnoameriških držav in napovedale omejitev svojih diplomatske odnosov z uradnim Caracasom. Predstavniki Trumpove administracije, ki je Venezueli v preteklosti zagrozila z gospodarskimi sankcijami, so nedeljsko glasovanje označili za »žalitev demokracije«. Na neupoštevanje »najbolj osnovnih demokratičnih standardov« je opozoril tudi španski premier Mariano Rajoy.

Komentarji: