Madžarska se je znebila »nadležnega« IMF

Madžarska se je obrnila k alternativnim virom zadolževanja. Kupci državnih obveznic namreč ne postavljajo pogojev glede reform.

Objavljeno
13. avgust 2013 18.37
suhadolnik denar
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj
Budimpešta – Madžarska je ta teden Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) predčasno odplačala posojilo, najeto ob izbruhu finančne krize leta 2008. Po mnenju vladajoče desnice so s tem državi spet priborili suverenost, po mnenju kritikov pa gre za nespametno predvolilno potezo.

Madžarska je Mednarodnemu denarnemu skladu vrnila še zadnjih 2,15 milijarde evrov od skupaj 20 milijard evrov posojila, ki si jih je v nujnosti izposodila pred petimi leti. Posojilo je tako poplačala sedem mesecev pred rokom. Ker novega posojila ne namerava najeti, se s tem končujejo obveznosti države do posojilodajalca, IMF pa po poročanju madžarskih medijev načrtuje zaprtje pisarne v Budimpešti. Na spletnih straneh sklada so zapisali, da mandata svoji predstavnici po njegovem izteku (še ta mesec) najverjetneje ne bodo podaljšali.

Gre za politično potezo, pišejo na Madžarskem, s katero se bo Budimpešta znebila pokroviteljske mednarodne finančne institucije, ki je oblasti priporočala neljube ukrepe in poskušala vplivati na gospodarsko politiko države. Morebitne dražje obresti, ki jih bo morala Madžarska plačevati pri samostojnem zadolževanju na mednarodnih finančnih trgih, vlada Viktorja Orbána jemlje v zakup, saj kupci državnih obveznic v zameno ne postavljajo pogojev o varčevanju ali reformah, kakršna je praksa v IMF (in drugih institucionalnih posojilodajalcih).

Še lani se je Madžarska pogajala z IMF o odobritvi novega »previdnostnega« posojila, s katerim bi se zavarovali pred morebitnimi novimi težavami s financiranjem državnega proračuna. Pogajanja so bila zelo naporna, saj je IMF v navezi z Evropsko unijo v zameno za posojilo postavljal zahtevne pogoje in pravico do nadzora nad porabo denarja. IMF je predvsem vztrajal pri odpravi posebnega davka na banke in dodatne obdavčitve velikih podjetij, ukrepov, ki jih je uvedla Orbánova desnokonservativna vlada.

EU je po drugi strani v zameno za mednarodno finančno pomoč zahtevala predvsem odpravo ukrepov, ki so zmanjševali avtonomijo madžarske centralne banke in drugih nadzornih institucij. Na začetku letošnjega leta je predsednik madžarske vlade sporočil, da so pogajanja o novem posojilu z IMF dokončno propadla in da se bo Madžarska za svoje potrebe zadolževala samostojno na finančnih trgih.

V madžarskih medijih so odzivi na odločitev vlade pričakovano razdeljeni glede na privrženost levemu ali desnemu političnemu polu. V levo usmerjenem časopisu Népszabadság so v uvodniku napisali, da gre za nespametno potezo, saj bo morala Madžarska relativno poceni posojilo zamenjati za dražje, torej z višjimi obrestmi na finančnih trgih. Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, s katerim se postavlja vlada, pa so po mnenju časopisa dosegli zgolj z zmanjševanjem stroškov, in ne s spodbujanjem gospodarskega okrevanja. To naj bi dokazovale tudi številke, saj se je revščina v zadnjih letih povečala; kar štiri milijone Madžarov živi pod pragom revščine, med njimi poldrugi milijon v globoki revščini.

V desnousmerjenem časopisu Heti Válasz pa avtor ugotavlja, da obresti za Madžarsko na finančnih trgih niti ne bodo precej višje, če sploh bodo. Zelo ugodna obrestna mera 1,09 odstotka namreč velja le za običajna posojila za vse države članice IMF. Ker si je Madžarska leta 2008 v nuji izposodila veliko več denarja od svoje običajne »kvote«, je obrestna mera zanjo višja, 3,2 odstotna, še dodatne desetinke odstotka pa IMF pribije, če država posojila ne odplača v treh letih. Obresti za denar IMF bi tako za Madžarsko lahko znašale do štiri odstotke, torej več, kot znašajo ta hip obrestne mere na finančnih trgih, ki od Madžarske pričakujejo od 3,2 in 3,8 odstotka obresti na leto.

Po mnenju vladi naklonjenega časopisa Magyar Nemzet bo imela ta zdaj več manevrskega prostora za pripravo gospodarske politike. Ne glede na politično »pripadnost« pa večina medijev na Madžarskem poplačilo posojila IMF povezuje s skorajšnjimi volitvami, ki bodo čez dobrega pol leta.