Madžarska: Ustavno sodišče ustavilo »Orwellov« zakon

Madžarsko ustavno sodišče je razveljavilo najspornejša določila novega zakona o državni varnosti, ki bi omogočala tajno nadzorovanje visokih državnih funkcionarjev in njihovih družin brez sodnega nadzora.

Ob sprejetju zakona konec maja letos je madžarski varuh človekovih pravic Máté Szabó opozoril, da je zakon neustaven, tako so menile tudi nevladne organizacije. Zakon je začel veljati avgusta, vendar je madžarsko ustavno sodišče še prej, sredi julija, razveljavilo najspornejša določila.

Prav ta so dvignila največ prahu: zakon je predvideval, da lahko oblast brez sodne odredbe prisluškuje in drugače tajno nadzira visoke državne funkcionarje dvakrat na leto po 30 dni, pri čemer ti ne bi vedeli, kdaj jih nadzirajo. Funkcionarji bi morali na takšno nadzorovanje prostovoljno pristati ali takoj odstopiti, ukrepi tajnega prisluškovanja, nadziranja elektronske pošte, sledenja in podobno pa ne bi veljali le zanje, ampak tudi za njihove družinske člane. Tudi ti ne bi vedeli, kdaj jih nadzirajo.

Seznam funkcionarjev, vključenih v takšen nadzor, je dolg: od vodij kabinetov ministrov, podsekretarjev, agencij, zaposlenih v parlamentu, visokih policijskih funkcionarjev do ambasadorjev, članov parlamentarnega odbora za državno varnost, zaposlenih v varnostnih in obveščevalnih službah in celo vodij nadzornih agencij, ki morajo biti formalno od vlade neodvisne. Izvzeti so le najvišji vladni uslužbenci, tudi sam predsednik vlade in nekateri ministri. O uvedbi ukrepov bi odločal le pravosodni minister, brez odredbe sodišča.

Podobno »varnostno preverjanje« je sicer omogočal že prejšnji zakon, a le dokler oseba ni dobila varnostne potrditve. Novi zakon je takšen nadzor podaljšal na neomejeno obdobje, v katerem lahko nadzorniki kadarkoli ugotovijo, da je uslužbenec varnostno tvegan, in ga odpustijo, ta pa se ne more pritožiti na odločitev. Nadzorovani in njihovi družinski člani bi po zdaj razveljavljenih določilih zakona morali tudi izpolniti poseben vprašalnik – ta med drugim sprašuje o uživanju alkohola, zunajzakonskih razmerjih in podobno.

Popolni nadzor

Predstavnik madžarske vlade za komuniciranje Ferenc Kumin je v odzivu na vprašanje britanskega Economista zatrdil, da zakon ustreza zahtevam Nata in da ima pomembne varovalke, med njimi omejeno obdobje nadzora osebe in določilo, da mora nadzor uvesti minister za pravosodje ali sodišče.

Odzivi na junija sprejet zakon so bili ostri, nekateri kritiki in komentatorji so našli primerjave s popolnim nadzorom Orwellovega romana 1984.

Uradno je namen zakona zagotavljati državno varnost, a njegov pravi namen je po mnenju profesorice Kim Lane Scheppele iz univerze Princeton, ki jo v svoji kolumni v New York Timesu povzema Paul Krugman, najverjetneje v iskanju umazanih podrobnosti iz življenja državnih funkcionarjev, ki bi se lahko kadarkoli uporabile proti njim s političnim motivom. Zakon je namreč predvideval 20-letno hranjenje posnetega in zbranega materiala. Na takšen vdor v zasebnost bi morali pristati tudi funkcionarjevi družinski člani, saj bi njihova zavrnitev podpisa izjave o 'prostovoljnem' sodelovanju v nadzoru pomenila avtomatično odpustitev funkcionarja. »Novi zakon na Madžarskem ustvarja orwellovsko pokrajino,« meni Kim Lane Scheppele. Podobno je menilo tudi kakšnih 15 aktivistov na Madžarskem, ki so po sprejetju zakona pred poslopjem notranjega ministrstva v Budimpešti javno prebrali knjigo Georgea Orwella 1984.

Čeprav je opisana sporna zakonska določila razveljavilo madžarsko ustavno sodišče, ima vlada Viktorja Orbána oziroma njegova stranka Fidesz v parlamentu več kot dvotretjinsko večino, ki ji omogoča tudi »preglasovanje« sklepov ustavnega sodišča s sprejemom tako imenovanih ustavnih zakonov, kar so poslanci v preteklosti že storili. Na to je v majskem poročilu pred parlamentarno skupščino Sveta Evrope opozorila Švedinja Kerstin Lundgren, vendar se takrat skupščina kljub »ugotovljenim demokratičnim deficitom« nad Madžarsko ni odločila za uvedbo formalnega nadzora.